Napisal/-a Aloha » 17. Avg. 2008 19:23
Ko smo še u bloku stanval, sm mela blazno željo po tem, da ga mal okol po dvorišču sprehodm, da bi se mal pasu po travi, se brusu na drevesu, čekiru perjad in grizlou trauce. Neuspešno. Nasršen, velkih oči in hitrega srca je ceu cajt silu in pogledvou h vratom, dokler ga nism odnesla nazaj, kjer si je spet upu (za)dihat.
Zdej že leta živimo u hiši z veeeelko teraso, pouno rož in ostalga rastlinja. Kadar ni kužata doma, ga spustim na luft, kjer se pet minut sprehaja po teglcih bršljana, štir minute poleži na enmu izmed njih, če je pr volji stegne vratek skoz ograjo in počekira, kaj se dogaja en štuk niži, se trikrat povala po ploščicah (in pobere pasjo dlako), čez tri minute že leži nekje u dneuni, kljub temu, da so vrata na teraso še zmer odprta, o kužatu ne duha ne sluha in se njegova sestra (to je: jst) mirno nastaula soncu.
Domou smo ga prnesl kt par tednou starga mucka. Dvomm, da bi pogrešu neki, česar nikol ni meu in dožveu. Ja, še zmer je živauca, kare prvotni žiuljenski prostor je narava, ampak je pa tut domača živau, uzgojena in zrasla tko, da jo z "diujino" veže sam (še) posrečena fotka u loncu bršljana.
Smell the warm and salty air... see a wave reflect a beam... stop and find a pretty shell... make it real your summer dream...