Ljubljenčki - psi
Moderatorji: saarijarvi, Dioniz, Sunshine
-
Yazmeen - Cosmofrik
- Prispevkov: 2376
- Na forumu od: 18. 7. 2006
a_pikica_a napisal/-a:Koker španijeli so daleč od sončkov, ja
Sploh so zelo sitni. Problem je, da ne vem ravno kje smo "zgrešili" pri vzgoji, ker je pes zelo vodljiv in ubogljiv, sam takrat ko sem omenla, ni. Se pravi, ko ima kost in ko je utrujena oz. zvečer.
Ona drugih psov sploh ne porajta, edino z našim se igra.
Ne vem, očitno je pes, ki ima rad mir.
Kar se tiče napadalnih pasem, sej spet odvisno od karakterja (ne mislim v smislu pasemskega karakterja) psa. Če bi mi vzeli kakega pitbula in bi imel karakter kot ta naša, ne vem kam bi prišli.
Mogoče bom mal OT, ker se mi zdi da tema o evtanaziji že obstaja, ampak kaj menite o tem, v teh primerih:
Poznam družino, ki ima otroka. Punca je stara enih 16 in rodi se nov otrok. Doma so imeli aljaškega malamuta (podobno huskyju). Na starega otroka ni pes nikoli kazal znakov agresije, na malega pa ja. In enkrat ko je otročiček imel nekje eno leto, ga je pes brez znakov napadel in ga skoraj ubil. Pol ušesa mu je manjkalo, lahko bi ga celo za vrat. Valda so dali psa usmrtit. Kaj vi menite o tem? Bi tudi tako naredili?
Spet eni drugi prijatelji so imeli dobermana in je takoj ob rojstvu začel kazat znake agresije do malega in so ga takoj usmrtili.
Ne, da ste zgrešili, sam niste zgleda imel dost komande nad njo al kaj, sj ne vem. Sj si tud sama napisala, da ma nadzor nad vami. Recmo, ko si napisala, da se pride božat, ko ona hoče. Baje, da to ni prov, da takrat božaš in crklaš psa, ko pride k teb, išče pozornost, po možnosti še skače po teb, al pa ti leze v naročje. Psa nej bi crklal, kadar nam paše, ne kadar on to išče. Al pa na slikcah sm vidla, da ji dovolte na kauč. Jst tega svoji ne pustim, to je naš prostor, ona ma svojga. Al pa pr svoji vidm, ker ma pač navado, da med kosliom fehta in teži, da ji kdo kej da. Jst ji ne dovolm, da sedi zravn mene in mi daje glavo v naročje in me taca, pa fehta in sedi kšne 2 metra stran in me sam gleda. Mami ji pa kao ne dovol, ampak to zgleda tko, da ji reče 'Gala, pejd stran no' in to je to in ji zmer teži in ji utruja za kšn košček. Sj mogoče se zdj 'sliš', k da sm ful prestroga do svojga psa, ampak nism, jo mam ful rada, pa tud ona mene.
Glede une situacije pa tko...upam, da je nam nikol doživela, ker to mor bit res težko. Po en stran maš psa, ki ma en problem in bi se ga vrjetn dal nekak tud rešt, po drug stran pa tvegaš, da ti napade otroka. Vsekakor bi se posvetovala s strokovnjaki, kaj lahko nardim v takem primeru.
-
a_pikica_a - Cosmopolitanka
- Prispevkov: 1431
- Na forumu od: 28. 4. 2006
Ja, no sej pomojem je problem, ker se je "počlovečla". Pa se čuti enakovredno pomojem.
Drugače pa če bi pes mojga otroka napadel bi ga vrjetno dala usmrtit, čeprav bi se mi vrjetno srce trgalo. Lahko da se pol posvetuješ s strokovnjaki in tako dalje, sam problem je da ti noben ne garantira, da tega ne bo še enkrat naredil.
Drugače pa če bi pes mojga otroka napadel bi ga vrjetno dala usmrtit, čeprav bi se mi vrjetno srce trgalo. Lahko da se pol posvetuješ s strokovnjaki in tako dalje, sam problem je da ti noben ne garantira, da tega ne bo še enkrat naredil.
I can resist anything but temptation. Oscar Wilde
-
frigga - Kofetarica
- Prispevkov: 817
- Na forumu od: 23. 12. 2005
- Kraj: Ljubljana
a_pikica_a napisal/-a:Imamo jo od malega in nekje pri njenih 6. mesecih so se začeli problemi. Začela je renčati, če je imela kost. Potem smo jo vpisali v malo pasjo šolo in ni kej dosti pomagalo kar se renčanja tiče. Ubistvu ona je zelo inteligenta in ubogljiva, hrati pa ima nadzor nad nami. Rada se ljubčka, boža, objema in podobno ko ona to hoče. Če je utrujena zvečer je boljše če se ji ne hodi blizu, pa tudi ko ima kost. Ko je kakšne brikete pa ji lahko komot vzameš in je zelo vodljiv pes, ampak ko ima kost in je utrujena bi tudi šavsnila, če jo zajebavaš. Enkrat je mamo ugriznila in je šla na šivanje. Trikrat jo je objela in psička jo je z renčanjem upozorila. 4. jo je vseeno objela in takrat jo je šavsnila. Pa ni šla pod inekcijo, ker pač vemo, kdaj se je ne sme tikat in mama jo je nekako izzivala. Na šoli so nam rekli, da bi bila odlična vodja krdela. Pač je taka. Mi jo imamo radi, ampak ob svojih urah jo pustimo na miru in nimamo problemov. V vseh drugih situacijah pa je zelo pridna, si pusti delati vse. Tudi ko je bila operirana in podobno. Edino v navedenih situacijah nas pač opozori z renčanjem.
Pa še to. V pasji šoli kjer smo bili je bila tudi ena psička tam, od tega učitelja, ki je tudi reševalec. In tudi tista psička je delala podobne probleme, pa je bila zlata prinašalka.
In pač frigga, tvoji nebi na pamet padlo, da bi renčala nate, ker ni taka vrsta psa.
Ne moji ne bi na pamet padlo za to, ker je tako vzgojena, da ji kaj takega ne pade na pamet (ne gre za nobeno ''vrsto''). Ker sem se naučila prepoznati pasje miritvene (eden najbolj značilnih je zehanje) ali svarilne signale in jih vračam psici nazaj, če slučajno začne te signale spuščat. Pa ji itak doma kaj takega niti na pamet ne pade. Ker sva ji z mojim dala jasno vedet, da je dnu krdelne lestvice in nima kej, da se buni. Spi pri nama na postelji in enkrat jo je moj ponoči med spanjem malo ruknil in je začela renčat nanj. Po hitrem postopku je odletela s postelje, moj jo je obrnil na hrbet (s tem obračanjem na hrbet dosežeš popolno podreditev - ampak to naj se izvaja samo v primerih, ko se pes res pizdi) in jo držal, dokler se ni umirila. Od takrat spi pri nogah in jo lahko npr. ponesreči brcneš med spanjem, pa tud trzne ne.
V tem primeru, ko je malamut ugriznil otroka - si rekla, da brez znakov - pes VEDNO da več svarilnih znamenj, preden napade. Samo treba se je naučiti prepoznati jih (začne se oblizovati, dvigne ušesa, dvigne rep, rata ''trd'', v očeh se izrazito vidi beločnica...). Sploh pa moraš imeti, če imaš otroka, vedno pod nadzorom njegov odnos s psom. Sem prepričana, da če bi ti starši prepoznali ta znamenja in bi znali ukrepati, do ugriza sploh ne bi prišlo.
Ravno danes je imela o odnosu otrok-pes super predavanje ena slovenska pasja behavioristka. Koliko mislite, da je bilo staršev tam? Skoraj nobenega. Sami taki smo sedeli v dvorani, ki smo te stvari že desetkrat slišali.
Pes je samo pes. Ni kosmat človeček na štirih tacah in temu primerno se je treba obnašat. Takoj ko začne preizkušati, do kje se lahko prebije na krdelni lestvici, ga je treba postavit na realna tla. In ja, včasih je za to potrebna tudi kakšna klofuta po gobcu ali obračanje na hrbet. Zaradi tega (pa ne mislim zdej pretepanja, da se kar kadi, ampak eno konkretno klofuto, kadar si pes dovoli preveč) se te pes ne bo nič bal, ampak te bo samo še bolj spoštoval. Kar se tiče mojega odnosa s Sisi (moja pitbullka), je dovolj, če se samo dvignem nad njo in ornk zavpijem, pa sva takoj zmenjeni.
Pristajati na povprečnost pomeni pristajati na poraz.
-
*purple* - Cosmopsiho
- Prispevkov: 7612
- Na forumu od: 23. 1. 2006
sončk napisal/-a:Ok, bom dojela to kot dobronameren nasvet, ampak drugič se probi vzdržat raznoraznih "?!" pri tvojih dobronamernih nasvetih. Na živce mi gre, da ste tle gor vse tako popolne, vse mate v nulo strenirane pse, najboljše, najbolj zdrave, najlepše in če se pojavi neka žival z relativno napako, je že ogenj v strehi. Ne vem, če se mi splača 8,5-letnega psa peljat na socializacijo, ker itak ni nujno, da bo uspela. Navsezadnje nimam doma drevesa, na katerem bi mi rastel dnar al pa kj. Naš mali problem rešujemo tako, da se ji umaknemo, ko jé, ja, tudi brat se je naučil tega. Infuzije ji pa tut ne dajemo vsak dan, to je blo prvič v njenem življenju, drugače je popolnoma zdrava. No pa anyway, hvala za nasvete. Mir
am, veš, bolje je imeti streniranega psa u nulo,kot pa podivjanega in clo nevarnega še za skrbnike.
Mislm, da yazmeen v njenem postu ni napisala nč neresničnega in nč kar bi komu lahko škodilo.dejstvo je, da če psa narobe uzgojiš maš lahko tud ti velike probleme.Pomojem ni hujšga kot da te lastni pes ukolje.Ampak ok, glede na starost, kar je je, ane, sam za naprej, bi blo pa boljš če se res malce drugače lotite uzgoje.
ne razumem, zakaj si take nasvete use ženete tok h srcu in uzamete kot napad?Konec konceu bo bolje tebi in psu, če bo pes uredu uzgojen.
-
Yazmeen - Cosmofrik
- Prispevkov: 2376
- Na forumu od: 18. 7. 2006
Ja, frigga, te prijeme sm pa vidla tud pr Dog whisperer-ju, da je psa vrgu na hrbet in ga je tko držu, dokler se ni pomiru. Sam on je to delu pr tujih psih, tko da je dostkrat riskiru kšn ugriz. Enkrat je imel pa primer napadalnga pitbulla in ga je ta ful napadu, ampak ga je spravu v en kot in držu za vrat, kot bi ga drug pes, če bi ga napadu, pol ga je pa prevrnu na hrbet. Pes je s tem 'zgubu' boj. Tam sm vidla dost pametnih zadev, k jih lahko ponucaš pr pravilni vzgoji psa. A si kdaj gledala mogoče?
-
frigga - Kofetarica
- Prispevkov: 817
- Na forumu od: 23. 12. 2005
- Kraj: Ljubljana
Dog Whispererja sem gledala že ene par let nazaj, ampak sam ene dve, tri oddaje. Pomoje pri tem obratu na hrbet, če ga delaš s tujim psom, logično, da tvegaš, ker psa ne poznaš. Pri domačem, je pa malo možnosti za to. Ker point je učinek presenečenja, ker pes tega ne pričakuje. Tako kot npr. če sediš in pes nekaj ušpiči, ti pa se na hitro vstaneš (si višji od psa in tako izkazuješ svojo avtoriteto) in zavpiješ - spet presenečenje.
Pristajati na povprečnost pomeni pristajati na poraz.
-
a_pikica_a - Cosmopolitanka
- Prispevkov: 1431
- Na forumu od: 28. 4. 2006
^^ frigga, sej sem napisala, da nisem mislila karakter vrste psa, ampak karakter kot pes sam. Npr. pri pasmi koker španijel je lahko en ki je agresiven, en pa čist dušica. To je pri vseh pasmah.
Drugače pa dvomim, da so tisti starši opazili znake, ki si jih ti naštela. Pri nas recimo imamo točno preštudirano našo psičko kdaj je "jezna". Takrat je pač ne tikamo. Drugače pa je zlo fanj psička in res jo imam rada.
No, tisti starši so povedali, da pač prej pes do otroka ni kazal znakov agresije v smislu, da je prej bil vedno prisoten in se otroku pustil božat in podobno. Po domače rečeno kar naenkrat se mu je strgalo, ko so bili skupaj na dvorišču (pa otrok psa niti gledal ni).
Ta drugi primer pa so opažali te znake agresije pa so ga usmrtili preden bi do česa sploh prišlo (pri tem dobermanu).
Moj nono je bil dreser psov pri policiji in zanimivo, z našo se nikoli ukvarjal ni, le kdaj božal in kost prinesel, pa jo ima v mezincu. Vsakič gre k njemu tako ponižno da ne moreš vrjet.
Na živce pa mi gredo starši, ki peljejo otroka k psu, da se nauči stika z živaljo in ga pustijo, da psa dobesedno vlečejo in cukajo. Potem pa pes zagrabi, ko mu prekipi in ga ugrizne. Ja kdo je potem kriv??
Drugače pa dvomim, da so tisti starši opazili znake, ki si jih ti naštela. Pri nas recimo imamo točno preštudirano našo psičko kdaj je "jezna". Takrat je pač ne tikamo. Drugače pa je zlo fanj psička in res jo imam rada.
No, tisti starši so povedali, da pač prej pes do otroka ni kazal znakov agresije v smislu, da je prej bil vedno prisoten in se otroku pustil božat in podobno. Po domače rečeno kar naenkrat se mu je strgalo, ko so bili skupaj na dvorišču (pa otrok psa niti gledal ni).
Ta drugi primer pa so opažali te znake agresije pa so ga usmrtili preden bi do česa sploh prišlo (pri tem dobermanu).
Moj nono je bil dreser psov pri policiji in zanimivo, z našo se nikoli ukvarjal ni, le kdaj božal in kost prinesel, pa jo ima v mezincu. Vsakič gre k njemu tako ponižno da ne moreš vrjet.
Na živce pa mi gredo starši, ki peljejo otroka k psu, da se nauči stika z živaljo in ga pustijo, da psa dobesedno vlečejo in cukajo. Potem pa pes zagrabi, ko mu prekipi in ga ugrizne. Ja kdo je potem kriv??
I can resist anything but temptation. Oscar Wilde
-
emanuela - Cosmo moderatorka
- Prispevkov: 7095
- Na forumu od: 28. 7. 2005
ja normalno da starši, kajti eni psi imajo zelo nizek prag tolerance.ko pride k nam na obisk moja polsestra, starejšo psičko zaprem stran(koker španjelka, stara skoraj 6 let) ker je enostavno premočna za 7-letnega otroka.mimogrede bi jo podrla in vse, ampak je ne zapremo na tak način da sploh ne bi imeli stika.pač ko se vidita jo tamala poboža, ji da priboljšek tako da psica ni prikrajšana.
zato pa zraven tamale ostane naš pekinžan, pri kateremu ni panike če bi skočil na njo ali pa kaj, kar zelo rad počne pri otrocih, da jih lažje gleda v oči.njuna igra pa zgleda takole:mala leti po travi, pes za njo, ko se ustavita se tamala smeji, pes pa teka okrog nje in je to to.v hiši ji sledi ves čas, seveda ga je nekajkrat poskusila pocukniti, ampak smo ji takoj dopovedali da moramo pse čisto rahlo božati.sploh pa bi ji naš pes takoj pokazal kje je meja:ali umik ali pa bi jo ruknil v roko z gobčkom.
glede smrti otrok zaradi psov pa:res je splošno znano, da najprej otrok, potem pes.vzrok za napadanje je ponavadi ljubosumje, otrok je na prvem mestu, pes pa ostane nekje odzadaj.pes namreč misli , da bo z napadom na otroka on spet no. 1.na žalost(po pravici rečeno na srečo) s takim psom nimaš več kaj iskati in to že o prvem znaku agresije.
zato pa zraven tamale ostane naš pekinžan, pri kateremu ni panike če bi skočil na njo ali pa kaj, kar zelo rad počne pri otrocih, da jih lažje gleda v oči.njuna igra pa zgleda takole:mala leti po travi, pes za njo, ko se ustavita se tamala smeji, pes pa teka okrog nje in je to to.v hiši ji sledi ves čas, seveda ga je nekajkrat poskusila pocukniti, ampak smo ji takoj dopovedali da moramo pse čisto rahlo božati.sploh pa bi ji naš pes takoj pokazal kje je meja:ali umik ali pa bi jo ruknil v roko z gobčkom.
glede smrti otrok zaradi psov pa:res je splošno znano, da najprej otrok, potem pes.vzrok za napadanje je ponavadi ljubosumje, otrok je na prvem mestu, pes pa ostane nekje odzadaj.pes namreč misli , da bo z napadom na otroka on spet no. 1.na žalost(po pravici rečeno na srečo) s takim psom nimaš več kaj iskati in to že o prvem znaku agresije.
-
Maya19 - Kofetarica
- Prispevkov: 558
- Na forumu od: 6. 9. 2006
- Kraj: MB
Mi smo pred leti imeli nemškega ovčarja in je kar naenkrat ugriznil mojo sestro. Ona je bila takrat stara 7 let. Pes je vedno vse pustil, lahko si z njim delal kaj si hotel pa ni nič naredil. Enkrat pa mu je sestra neko kapo ali kaj dala na glavo in jo je ugriznil in to v vrat.Od ene uhe do druge ji je meso ven gledalo . Tisto so ji zašili in nima nikakršnih težav zdaj. Tud psov se ne boji. Aja psa nismo dali usmrtit, ampak ga je vzel en atijev znanec,ki ni imel malih otrok. In pes je še ful dolgo živel pa nikomur več nič ni naredil. Zgleda, da ga je v tistem momentu nekaj res znerviralo in je pač ugriznil.
-
Lejla86 - Kofetarica
- Prispevkov: 988
- Na forumu od: 23. 5. 2007
Pr nas je tud na začetku psička mislila, da bo ta glavna...ko je mela kkšno igračo, ni bilo nobenga problema, če si jih hotu vzet...enkrat je mela pa govejo kost, ki ji jo je mami dala iz juhe in se je oči sam usedu zraven na tla, ker je neki televizijo štelu...in je čist popizdila in renčala in ga hotla šavsnt enkrat...pa jo je na tilniku prtisnu ob tla in jo držu ene pol minute... Od takrat naprej bi loh mela neki, kar ma najrajš za jest, v šalci pa niti pomisle ne, da bi zarenčala al pa kej...Tako obnašanje je treba zatret, ko je pes še majhen...treba mu je pač pokazat, da je na lestvici nižje kot pa ostali člani družine, pa je vse uredu... Ampak mu je treba pokazat na način, ki ga razume...torej po pasje .
-
Yazmeen - Cosmofrik
- Prispevkov: 2376
- Na forumu od: 18. 7. 2006
Ja, pr živali ne morš bit nikol čist za zihr. Včasih jo kej tazga zmot, za kar človk ne bi mislu, da jo in pol ugrizne. Čeprov majo eni zlo visok prag tolerance in zlepa no bo 'zagrozila'. Npr. moja je taka, res tak mil in prijazen pes. Včasih delam kej z njo, kar ji ne paše, npr. jo kopam, kar ne mara, jo češem, kar tud ne mara itd, ampak mi ni nikol nakazala, da mi je prpravlena kej narest. Pomojem je mal odvisno od krakaterja in mal tud od pasme psa. Opažam, da so nemški ovčarji, koker španjeli... dost delikatni psi.
-
Lejla86 - Kofetarica
- Prispevkov: 988
- Na forumu od: 23. 5. 2007
Ma ja, itak obstaja možnost, da žival kej nardi, tud če misleš, da je najbolj prijazna na svetu. ZAto jst nerada odgovarjam na vprašanja kkšnih mimoidočih v stilu "a grize"... Kaj nej jim rečem...do zdej ni, če pa slučajno bo kdaj, pa ne morem vedt...
Kar se pa nemških ovčarjev tiče, mam pa tud jst z večino slabe izkušnje. Pa s pudlji .
Kar se pa nemških ovčarjev tiče, mam pa tud jst z večino slabe izkušnje. Pa s pudlji .
-
frigga - Kofetarica
- Prispevkov: 817
- Na forumu od: 23. 12. 2005
- Kraj: Ljubljana
Pa sej v bistvu ne moremo obsojati posameznih pasem. Vsak, ki kupi nekega pasmeskega psa, se mora/naj bi pozanimati o karakterju. Pa tud vzreditelj te lahko/mora opozoriti na določene stvari. In če si s tem seznanjen, potem je veliko lažje delati. Agresivnost do ljudi je itak huda napaka in take pse izločajo iz vzreje (šteparji, a jih izločate? ), nekaj drugega pa je to, da se moramo mi sami naučiti (prek izkušenj) prevideti določene situacije (ki jih spoznamo, ko opazujemo našega psa), v katerih se pes morda ne bo odzval tako, kot si želimo. In psa pač v takšne situacije ali ne postavljamo ali pa ga soočamo s takšnimi situacijami in vsako najmanjše pozitivno vedenje zelo zelo nagradimo.
Dejstvo je, da vsi psi ne marajo otrok in če to ugotoviš šele takrat, ko imaš otroka že doma, moraš pač prilagoditi svoje življenje, ne pa po liniji najmanjšega odpora se znebit psa.
Bom dala še en konkreten primer. Za pitbulle ''naj bi bilo'' značilno, da ne marajo drugih psov in da so naravnost zaljubljeni v ljudi (to izvira iz začetkov vzreje, ko so bulle vzrejali za bojne pse in so načrtno delali na tem, da se bo pes pripravljen spopasti z drugim psom, hkrati pa je moral brez najmanjše agresije npr. dovoliti lastniku, da mu oskrbi rane). Agresivnost pitbulla do človeka se šteje za zelo hudo napako, in take bulle bi morali izločati. Ampak zdej se itak dela predvsem na tem, da bulli postajajo krasni družinski psi. Pri moji Sisi definitivno velja to, da naravnost obožuje ljudi in bi se npr. kakšnemu nepridipravu prodala, če bi jo samo lepo pogledal. S psi se načeloma tudi razume, strah jo je samo psov, ki so veliko večji od nje (in ta strah bi se npr. kasneje lahko razvil v agresijo - no, pri njej se ne bo, ker trdo delamo na tem).
Sem malo zašla...
Da se navežem na začetek. Ni problem v pasmah. Problem je v lastnikih. Vsak je odgovoren za svojega psa in vsak bi moral svojega psa vzgojiti do te mere, da je pes sprejemljiv za družino in za okolico. In vse se začne, ko majhno kepo dobimo v dom. In če tej kepici prvič pustimo, da zarenči na nas, ko smo ji hoteli vzeti igračo, smo že kiksnili. To, da imaš psa, pomeni cca. 15 let neprenehne vzgoje in dela. Nepredvidljiv in nevzgojen pes je samo odraz lastnika, pa ni važno ali je mešanec ali rodovniški.
Dejstvo je, da vsi psi ne marajo otrok in če to ugotoviš šele takrat, ko imaš otroka že doma, moraš pač prilagoditi svoje življenje, ne pa po liniji najmanjšega odpora se znebit psa.
Bom dala še en konkreten primer. Za pitbulle ''naj bi bilo'' značilno, da ne marajo drugih psov in da so naravnost zaljubljeni v ljudi (to izvira iz začetkov vzreje, ko so bulle vzrejali za bojne pse in so načrtno delali na tem, da se bo pes pripravljen spopasti z drugim psom, hkrati pa je moral brez najmanjše agresije npr. dovoliti lastniku, da mu oskrbi rane). Agresivnost pitbulla do človeka se šteje za zelo hudo napako, in take bulle bi morali izločati. Ampak zdej se itak dela predvsem na tem, da bulli postajajo krasni družinski psi. Pri moji Sisi definitivno velja to, da naravnost obožuje ljudi in bi se npr. kakšnemu nepridipravu prodala, če bi jo samo lepo pogledal. S psi se načeloma tudi razume, strah jo je samo psov, ki so veliko večji od nje (in ta strah bi se npr. kasneje lahko razvil v agresijo - no, pri njej se ne bo, ker trdo delamo na tem).
Sem malo zašla...
Da se navežem na začetek. Ni problem v pasmah. Problem je v lastnikih. Vsak je odgovoren za svojega psa in vsak bi moral svojega psa vzgojiti do te mere, da je pes sprejemljiv za družino in za okolico. In vse se začne, ko majhno kepo dobimo v dom. In če tej kepici prvič pustimo, da zarenči na nas, ko smo ji hoteli vzeti igračo, smo že kiksnili. To, da imaš psa, pomeni cca. 15 let neprenehne vzgoje in dela. Nepredvidljiv in nevzgojen pes je samo odraz lastnika, pa ni važno ali je mešanec ali rodovniški.
Pristajati na povprečnost pomeni pristajati na poraz.
-
emanuela - Cosmo moderatorka
- Prispevkov: 7095
- Na forumu od: 28. 7. 2005
strinjam se z friggo.da pa dodam tole:agresivnost pri majhnih pasmah ponavadi izvira iz tega, da niso deležni dovoljne socializacije in šolanja kot mladički.veliko ljudi si misli, da so mali psi samo za cartanje, počlovečijo jih in potem pridemo do tega, da se ima pes za člana, ki je zeloo visoko na hierarhični lestvici in ko enkrat pride tako daleč je res problem:agresija, pes si v glavnem dovoli vse.
Kdo je na strani
Uporabniki, ki brskajo po tem forumu: 0 registriranih uporabnikov