Ljubljenčki - psi
Moderatorji: saarijarvi, Dioniz, Sunshine
-
bubabiba - Kofetarica
- Prispevkov: 975
- Na forumu od: 8. 12. 2006
razmazena_maca napisal/-a:bubabiba napisal/-a:Ja vem kje se ga dobi...na polici v Šparu pri čokoladah, pa če greš do nedelje dobiš dva za ceno enega, da ne bo predrag.
Vglavnem, če hočeš brez rodovnika ti seveda mirne duše povem, samo ti povem tudi da pripravi še dodatnih 1000 evrov za veterinarja, ki ga boš zmetala, ker teli kužki imajo dostikrat težave s srcem, dedna bolezen., zato morajo biti starši pregledani kar nerodovniški niso. No in če boš uspela rešit tvojega psa potem pri vetu boš odštela zanjega še enkrat toliko. Aja mogoče bo zrastel še enkrat več pa če boš imela srečo mu bo saj malo podoben.
Res škoda, da če si že gledala na tem forumu, da si nisi prebrala še teme o rodovniku.
Drugače so pa to psi zelo primerni za stanovanje in kar aktivni, ko se lastniku športa so ga pripravljeni spremljati na dolge sprehode, ko pa lastniku ni do tega mirne duše ležijo z njim na kavču. Fajn pasma.
no glede rodovnikov sem mislila da so samo ala "modna muha", pa sem si šla po nasvetu prebrat temo... moram rečt da zdaj komaj res razumem kaj to pomeni, tako da zdaj samo še iščem dobro psarno s temi kužki. hvala da si me opozorila!
Ni za kej...če rabiš kontakt od kakšne dobre psarne me kontaktirej na zs, ti rade volje dam.
Če pa ti je predrago pa seveda lahko vzameš kakšnega mešančka podobnega kvalirju iz kakšnega zvetišča, samo prosim roke stran od šteparjev, ker ti bo kasneje žal. Me pa veseli, da si si prebrala temo o rodovnikih, ker je res lepo napisano in potem razumeš za kaj ves trud za razliko od enih, ki nočjo al pa ne morejo razumet nevem.
Glede purple pa no comment, ne da se mi več se pridružujem oyni, ki je obupala. čeprov nikoli ne bom razumela kako lahko človek nekaj že začneja razumet zdaj smo pa spet na istem. Groza no...aja pa moj maček, ki je mešanček sploh nevem več kaj dela pri meni ga grem klar zdaje oddat, da bom res taprava ljubiteljica rodovnikov, lol.
-
*purple* - Cosmopsiho
- Prispevkov: 7612
- Na forumu od: 23. 1. 2006
ja sej to se čudim, da maš mačka mešančka, pa tok udrighaš čez njih.
Oh bubabiba, purpl ti je že dobro povedala kaj bi vzela, sigurno pa nikol nebi plačala tok dnarja za psa z rodovnikom, pa naj mi kdorče razlaga kok jih stane, pa tralala.To je sama posplošitev kar ti skos pišeš.pa vsi mešanci so bolani a ne, čudn da tvoj mačk še žvi
Oh bubabiba, purpl ti je že dobro povedala kaj bi vzela, sigurno pa nikol nebi plačala tok dnarja za psa z rodovnikom, pa naj mi kdorče razlaga kok jih stane, pa tralala.To je sama posplošitev kar ti skos pišeš.pa vsi mešanci so bolani a ne, čudn da tvoj mačk še žvi
-
bubabiba - Kofetarica
- Prispevkov: 975
- Na forumu od: 8. 12. 2006
Ja sej teb je lahko čudno, ker ne štekaš poante mojih postov.
Ennostavno se ne morem s tabo o tem pogovarjat, ker ne razumeš kako stvari stojijo si zabubljena v svoj prav, d bi pa kam dalj pogledala to pa ne. Potem pa takele bedarije meni govoriš.
Pa kaj me boli kaj ti bi pa kaj ne bi plačala, jemlji iz azilov pa je kdo ti brani. jaz imam mačka rešenega, psa bom imela tudi iz azila pa tudi psa z rodovnikom, pa če se na glavo postaviš, briga me zate.
Ennostavno se ne morem s tabo o tem pogovarjat, ker ne razumeš kako stvari stojijo si zabubljena v svoj prav, d bi pa kam dalj pogledala to pa ne. Potem pa takele bedarije meni govoriš.
Pa kaj me boli kaj ti bi pa kaj ne bi plačala, jemlji iz azilov pa je kdo ti brani. jaz imam mačka rešenega, psa bom imela tudi iz azila pa tudi psa z rodovnikom, pa če se na glavo postaviš, briga me zate.
-
ela85 - Cosmopolitanka
- Prispevkov: 1321
- Na forumu od: 25. 8. 2006
- Kraj: na lepem
bubabiba, nehaj! daj konkretne argumente za psa brez rodvnika, pa se bomo pogovarjali naprej. sploh tisto glede bolezni in veterinarja... pa kaj je s tabo? če si imela opravka z enim/desetimi/petnajstimi takimi psi, še ne pomeni, da lahko posplošuješ kar na vse pse brez rodovnika.
in mi ponavadi ne vzamemo psov brez rodovnika od šteparjev, zato tudi pazi kaj trdiš (ne direktno, se pa da iz tvojih postov to jasno videti). ponavadi so to kar znanci ali pa je kak posrednik (kolegi, znanci...), ki gospodarja poznajo. in ponavadi psa podarijo in ne zahtevajo nekih bajnih vsot.
in če punca išče prijetnega psička brez rodovnika in če napiše, da ji je pač z rodovnikom predrag, spoštuj njeno željo! ker si nekateri želimo žival, pa žal nimamo toliko keša. poleg tega pa ti lahko ravno tako umre tisti za 1000€, kot tudi tisti zastojn.
in tudi ti imaš zelo grd odnos do drugih uporabnic; v tej temi je bila jasna izjava
dovolj od mene.
in mi ponavadi ne vzamemo psov brez rodovnika od šteparjev, zato tudi pazi kaj trdiš (ne direktno, se pa da iz tvojih postov to jasno videti). ponavadi so to kar znanci ali pa je kak posrednik (kolegi, znanci...), ki gospodarja poznajo. in ponavadi psa podarijo in ne zahtevajo nekih bajnih vsot.
in če punca išče prijetnega psička brez rodovnika in če napiše, da ji je pač z rodovnikom predrag, spoštuj njeno željo! ker si nekateri želimo žival, pa žal nimamo toliko keša. poleg tega pa ti lahko ravno tako umre tisti za 1000€, kot tudi tisti zastojn.
in tudi ti imaš zelo grd odnos do drugih uporabnic; v tej temi je bila jasna izjava
. tudi ti se boš morala zamisliti nad sabo in ne samo kritizirati drugih (v tem primeru purple). dovoli, da razmišljamo po svoje. lahko poveš vsoje mnenje, ampak tebi to očitno ne gre, ker nam prav vsiljuješ svoje prepričanje.bubabiba napisal/-a:Ja vem kje se ga dobi...na polici v Šparu pri čokoladah, pa če greš do nedelje dobiš dva za ceno enega, da ne bo predrag.
dovolj od mene.
-
sarci* - Komunikatorka
- Prispevkov: 213
- Na forumu od: 17. 1. 2007
- Kraj: Lj - Bežigrad
ela85, tvoj prvi odstavek bi pokomentirala.
Povej ti meni oz. nama z bubabibo, kako pa TI ves da nerodovniski niso bolani? Pa s tem ne mislim prehladov, pa grip, pa bolh pa takih stvari, ampak resne genetsko dedne bolezni. Kako ves da jih nimajo?
Rodovniske pse se testira za dedne bolezne ipd., pes mora opraviti tudi vzrejni pregled (torej se ocenjuje izgled - ce ustreza pasmeskemu standardu), pri nekaterih pasmah pa se opravlja tudi test karakterja. Torej, tako je pri rodovniskih, vse gre po pravilih samo zaradi tega da se producira cimbolj zdrave in tipicne predstavnike pasme. Kaj je s tem narobe? Prav nic.
Pri nerodovniskih psih je pa zgodba zal precej drugacna. Ljudi ne zanima kaksno skodo delajo pasmi, parijo vse povprek, brez zadrzkov. S tem se pa dela skoda doloceni pasmi, psi niso testirani za dedne bolezni, kaj je to rentgen kolkov in komolcev najbrz se noben ni slisal.. In tako se producirajo bolni psi, ki pa ni nujno da jim bolezni izbruhnejo ko so mladici pac pa cez cas. Pri nerodovniskih je to ponavadi parjeno na hojladri, nekdo ki ima psico pa zeli zasluzit denar pac pozna enega ki ima samca, in parita. Dejansko bi si bila taka dva psa lahko v ozjem sorodstvu, ker pac noben ne pozna prednikov svojega psa, in kaj bi potem na svet prislo? Najbrz vsi vemo. In tako se potem skotijo mladici, ki imajo po vsej verjetnosti tudi svoje mladice ki se parijo, itd, skoda pa se dela pasmi, za katero se na tisoce vzrediteljev po svetu trudi da bi jo cimbolj izboljsali.
Zato nekateri tako vztrajno zagovarjamo rodovnisko vzrejo, katere glavni pomen ni vazenje s papirji ali kaj podobnega, ampak samo nacrtno produciranje cimbolj zdravih in tipicnih predstavnikov pasme. Cene so ponavadi dokaj visoke, kar je cisto razumno. Z starsi mladicev je bilo treba jit skozi kar nekaj raznoraznih pregledov, morda tudi razstav, vzreditelj je v leglo vlozil ogromno truda in svojega casa, ki je bil meddrugim namenjen bojda tudi dolgi poti do primernega samca za parjenje.. Ni vse crno in belo so tudi odtenki sive Ni fore ce samo pac paris dva psa, treba je prestudirati razlicne krvne linije, in sam rodovnik psa. Tako da res vsakomur ki se odloca za psa, srcno priporocam psa z rodovnikom, da bo vedel kaj je kupil in v kaj bo pes zrastel. Konec koncev si kupujemo psa kot druzabnika za naslednjih 10-15 let, zakaj torej ne bi nasparali malce vec denarja in si kupili zdravega psa s katerim bomo lahko uzivali v naslednjih letih, brez bolecih izkusenj z raznimi (skritimi) dednimi boleznimi, pravega karakterja in ustreznega videza.. Ce se ze odlocimo za neko pasmo, se najbrz zanjo odlocimo z razlogom. Bodisi zaradi videza, pa ceprav je najpomembnejsi ravno karakter. Ker pa je pasmeski pes samo kuza z rodovnikom, je vec kot priporocen nakup rodovniskega psa kjer bomo vse dobili v ''kompletu'' .
Lp, sarci
Povej ti meni oz. nama z bubabibo, kako pa TI ves da nerodovniski niso bolani? Pa s tem ne mislim prehladov, pa grip, pa bolh pa takih stvari, ampak resne genetsko dedne bolezni. Kako ves da jih nimajo?
Rodovniske pse se testira za dedne bolezne ipd., pes mora opraviti tudi vzrejni pregled (torej se ocenjuje izgled - ce ustreza pasmeskemu standardu), pri nekaterih pasmah pa se opravlja tudi test karakterja. Torej, tako je pri rodovniskih, vse gre po pravilih samo zaradi tega da se producira cimbolj zdrave in tipicne predstavnike pasme. Kaj je s tem narobe? Prav nic.
Pri nerodovniskih psih je pa zgodba zal precej drugacna. Ljudi ne zanima kaksno skodo delajo pasmi, parijo vse povprek, brez zadrzkov. S tem se pa dela skoda doloceni pasmi, psi niso testirani za dedne bolezni, kaj je to rentgen kolkov in komolcev najbrz se noben ni slisal.. In tako se producirajo bolni psi, ki pa ni nujno da jim bolezni izbruhnejo ko so mladici pac pa cez cas. Pri nerodovniskih je to ponavadi parjeno na hojladri, nekdo ki ima psico pa zeli zasluzit denar pac pozna enega ki ima samca, in parita. Dejansko bi si bila taka dva psa lahko v ozjem sorodstvu, ker pac noben ne pozna prednikov svojega psa, in kaj bi potem na svet prislo? Najbrz vsi vemo. In tako se potem skotijo mladici, ki imajo po vsej verjetnosti tudi svoje mladice ki se parijo, itd, skoda pa se dela pasmi, za katero se na tisoce vzrediteljev po svetu trudi da bi jo cimbolj izboljsali.
Zato nekateri tako vztrajno zagovarjamo rodovnisko vzrejo, katere glavni pomen ni vazenje s papirji ali kaj podobnega, ampak samo nacrtno produciranje cimbolj zdravih in tipicnih predstavnikov pasme. Cene so ponavadi dokaj visoke, kar je cisto razumno. Z starsi mladicev je bilo treba jit skozi kar nekaj raznoraznih pregledov, morda tudi razstav, vzreditelj je v leglo vlozil ogromno truda in svojega casa, ki je bil meddrugim namenjen bojda tudi dolgi poti do primernega samca za parjenje.. Ni vse crno in belo so tudi odtenki sive Ni fore ce samo pac paris dva psa, treba je prestudirati razlicne krvne linije, in sam rodovnik psa. Tako da res vsakomur ki se odloca za psa, srcno priporocam psa z rodovnikom, da bo vedel kaj je kupil in v kaj bo pes zrastel. Konec koncev si kupujemo psa kot druzabnika za naslednjih 10-15 let, zakaj torej ne bi nasparali malce vec denarja in si kupili zdravega psa s katerim bomo lahko uzivali v naslednjih letih, brez bolecih izkusenj z raznimi (skritimi) dednimi boleznimi, pravega karakterja in ustreznega videza.. Ce se ze odlocimo za neko pasmo, se najbrz zanjo odlocimo z razlogom. Bodisi zaradi videza, pa ceprav je najpomembnejsi ravno karakter. Ker pa je pasmeski pes samo kuza z rodovnikom, je vec kot priporocen nakup rodovniskega psa kjer bomo vse dobili v ''kompletu'' .
Lp, sarci
Zadnjič spremenil sarci*, dne 13. Apr. 2008 11:38, skupaj popravljeno 1 krat.
-
*purple* - Cosmopsiho
- Prispevkov: 7612
- Na forumu od: 23. 1. 2006
Povej ti meni oz. nama z bubabibo, kako pa TI ves da nerodovniski niso bolani? Pa s tem ne mislim prehladov, pa grip, pa bolh pa takih stvari, ampak resne genetsko dedne bolezni. Kako ves da jih nimajo?
potem pa ti nama/nam povej, kje imaš stoprocentno zagotovilo, da rodovniški pes ne bo bolan?misliš, da se dednih bolezni ne da dobit tudi če določene bolezni rod ni imel?genetika je zapletena in nikoli do konca raziskana, tko da prosim, ne mi nekej trdit da je zihr, ker a tem svetu ni nič ziher mogoče je res manj možnosti za take bolezni, dobi jih pa lahko vseeno.tko kot dispalzija kolkov.dispalzija kolkov je pogosta bolezen pri vseh psih in ni ga človeka, da ti zagotovi, da je rodovniški pes ne bo dobil.
ostale bolezni lahko dobi pa vsak pes in isto lahko ogine pri enem letu starosti rodovniški ali pa mešanec.tukej ni nobenega zagotovila.In če si spregledala, je bubabiba zelo dobro psoplošila, da bo dekle dajalo nevem kolk evrov za veterinarje za mešance.Potem bubabiba jst nebi jemala iz azila psa na tvojem mestu če so mešanci tko zanič.Kupi rodovniškega pa boš srečna in vesea, rejci bodo šli pa na en fajn izlet
Pri nerodovniskih psih je pa zgodba zal precej drugacna. Ljudi ne zanima kaksno skodo delajo pasmi, parijo vse povprek, brez zadrzkov. S tem se pa dela skoda doloceni pasmi, psi niso testirani za dedne bolezni, kaj je to rentgen kolkov in komolcev najbrz se noben ni slisal
Khm, sem že izspotavila rpimer pri ljudeh.kitajc se poroči z evropejko in naredita evropskokitajskega otroka.In zdaj se ceu svet boji da bodo evropejci izumrli in dejmo ohranit evropejce in jih ne puščat sexat z ostalimi ljudstvi.isto je pri psih.Sej je lepo, da je pes čistokrvno pasemski, ampak tud če je mešanec ni s tem prav nič narobe.
in prosim te sarci ne posplošuj.ne mislt da samo vidve z bubobibo vesta o živalih.ve še marsikdo drug kej. in ne za rentgen še nismo slišal
In tako se producirajo bolni psi, ki pa ni nujno da jim bolezni izbruhnejo ko so mladici pac pa cez cas. Pri nerodovniskih je to ponavadi parjeno na hojladri, nekdo ki ima psico pa zeli zasluzit denar pac pozna enega ki ima samca, in parita. Dejansko bi si bila taka dva psa lahko v ozjem sorodstvu, ker pac noben ne pozna prednikov svojega psa, in kaj bi potem na svet prislo? Najbrz vsi vemo.
pa še eno posploševanje...ja, mešanci so vsi blani in vsi parijo nalašč in vsi prodajajo take pse.
ene so ponavadi dokaj visoke, kar je cisto razumno. Z starsi mladicev je bilo treba jit skozi kar nekaj raznoraznih pregledov, morda tudi razstav, vzreditelj je v leglo vlozil ogromno truda in svojega casa, ki je bil meddrugim namenjen bojda tudi dolgi poti do primernega samca za parjenje..
njihove razstave in vso ostalo sranje podobno, kar je zame mučenje psov, mene ne zanimajo, niti kaj se je dogajalo z starši psice.zanimame ladič in čisto nič drugega.In pri dva mesca staremu psu, sori, ne zapraviš 1000 evrov ali več, vsaj za pomembne stvar ne.
Konec koncev si kupujemo psa kot druzabnika za naslednjih 10-15 let, zakaj torej ne bi nasparali malce vec denarja in si kupili zdravega psa s katerim bomo lahko uzivali v naslednjih letih, brez bolecih izkusenj z raznimi (skritimi) dednimi boleznimi, pravega karakterja in ustreznega videza..
spet posploševanje.
čudno.Moj fant je imel koker španjela pa je živel 16 let in pol.seveda brez rodovnika.in tud ostale oznam ki dolgo živijo-brez rodvnika.še nism slišala da bi kakšn prej umrl, razen kakšna nesreča z avtom al pa kej.od bolezni ne.ampak zaradi starosti...
Ce se ze odlocimo za neko pasmo, se najbrz zanjo odlocimo z razlogom. Bodisi zaradi videza, pa ceprav je najpomembnejsi ravno karakter. Ker pa je pasmeski pes samo kuza z rodovnikom, je vec kot priporocen nakup rodovniskega psa kjer bomo vse dobili v ''kompletu''
karakterja ne kupiš z rodovnikom, karakter psu ustvariš z vzgojo.lahko maš rodovniškega psa, pa bo pogrizel vse kar bo videl.To je spet neka posplošitev in čist nč ne drži!
-
sarci* - Komunikatorka
- Prispevkov: 213
- Na forumu od: 17. 1. 2007
- Kraj: Lj - Bežigrad
Ma dej purple, jaz sem cisto lepo na prijazen nacin napisala o rodovnikih, ampak ti se vedno ne dojames in se nekej zmrdujes. Moje sozalje Ne da se mi, res.
Ti bom pa glede karakterja odgovorila; Vsaka pasma ima drugacen karakter, in s tistim delom sem hotela povedat samo to da si psa pac izbiramo na podlagi karakterja ki je izredno pomemben. Namrec, ne bom si kupila psa ki je bolj lene sorte, ce sem bolj aktivna ampak si bom, jasno, izbrala pasmo ki zadovoljuje moje potrebe, kot si tudi kaksna babica najbrz ne bo kupila psa z obilo energije, ce ga ne more sfolgat. Dej ne zaletavej se tok v poste. Nimas samo ti prav, ves. In v tem primeru ubistvu sploh nimas.
Ti bom pa glede karakterja odgovorila; Vsaka pasma ima drugacen karakter, in s tistim delom sem hotela povedat samo to da si psa pac izbiramo na podlagi karakterja ki je izredno pomemben. Namrec, ne bom si kupila psa ki je bolj lene sorte, ce sem bolj aktivna ampak si bom, jasno, izbrala pasmo ki zadovoljuje moje potrebe, kot si tudi kaksna babica najbrz ne bo kupila psa z obilo energije, ce ga ne more sfolgat. Dej ne zaletavej se tok v poste. Nimas samo ti prav, ves. In v tem primeru ubistvu sploh nimas.
-
*purple* - Cosmopsiho
- Prispevkov: 7612
- Na forumu od: 23. 1. 2006
jst sm tud čist leo pisala, sam sori, tle pač ne moreš posploševat.
nevem, govorila si o pasmah in ne o mešancih kar jst razumem kot da pač dobiš dober karakter vključno s pasemskim psom oziroma rodovniškim.sori, če se motim in če sm narobe razumela.je pa vsekakor res tisto kar sm napisala.
hja, kdo ima prov in kdo ne je tuke težko razglabljat.Jst mam pač tako mnenje, ti tako.in mislim, da se v th stvareh nikoli ne bomo ujeli.
Ce se ze odlocimo za neko pasmo, se najbrz zanjo odlocimo z razlogom. Bodisi zaradi videza, pa ceprav je najpomembnejsi ravno karakter. Ker pa je pasmeski pes samo kuza z rodovnikom, je vec kot priporocen nakup rodovniskega psa kjer bomo vse dobili v ''kompletu'' .
nevem, govorila si o pasmah in ne o mešancih kar jst razumem kot da pač dobiš dober karakter vključno s pasemskim psom oziroma rodovniškim.sori, če se motim in če sm narobe razumela.je pa vsekakor res tisto kar sm napisala.
hja, kdo ima prov in kdo ne je tuke težko razglabljat.Jst mam pač tako mnenje, ti tako.in mislim, da se v th stvareh nikoli ne bomo ujeli.
-
Jagoda_ - Komunikatorka
- Prispevkov: 109
- Na forumu od: 23. 10. 2005
- Kraj: Maribor
no da prekinem to kreganje jaz obožujem pse,smo meli angleško kokeršpanjelko Belo doma,samo je nažalost ni več z nami
Se pa že skoraj pol leta pripravljam na nakup novega psa, pasme Basset Hound. Psarno smo že izbrali,zdaj še samo čakamo na novo leglo kr je blo treba prej veliko denarja prišparat za nakup,glede na to da si ga kupujem sama brez pomoči staršev =)
Se pa že skoraj pol leta pripravljam na nakup novega psa, pasme Basset Hound. Psarno smo že izbrali,zdaj še samo čakamo na novo leglo kr je blo treba prej veliko denarja prišparat za nakup,glede na to da si ga kupujem sama brez pomoči staršev =)
-
sarci* - Komunikatorka
- Prispevkov: 213
- Na forumu od: 17. 1. 2007
- Kraj: Lj - Bežigrad
*purple* napisal/-a:jst sm tud čist leo pisala, sam sori, tle pač ne moreš posploševat.Ce se ze odlocimo za neko pasmo, se najbrz zanjo odlocimo z razlogom. Bodisi zaradi videza, pa ceprav je najpomembnejsi ravno karakter. Ker pa je pasmeski pes samo kuza z rodovnikom, je vec kot priporocen nakup rodovniskega psa kjer bomo vse dobili v ''kompletu'' .
nevem, govorila si o pasmah in ne o mešancih kar jst razumem kot da pač dobiš dober karakter vključno s pasemskim psom oziroma rodovniškim.sori, če se motim in če sm narobe razumela.je pa vsekakor res tisto kar sm napisala.
hja, kdo ima prov in kdo ne je tuke težko razglabljat.Jst mam pač tako mnenje, ti tako.in mislim, da se v th stvareh nikoli ne bomo ujeli.
Ja, ce gledamo karakter posamezne pasme, bo najbolj tipicen znacaj oz. karakter prisel z rodovniskim psom, ker so v rodovniski vzreji tipicni pasemski psi torej imajo tudi tipicen karakter za doloceno pasmo.
- PovejNaprej
- Sramežljivka
- Prispevkov: 2
- Na forumu od: 13. 4. 2008
..Evelyn.. napisal/-a:frigga napisal/-a:Glede pasje hrane - pred kratkim dobila na mejl: http://kuzki.povejnaprej.net/
Kaj mislite?
Mičkn pretiravanja pa le je tle.. Da psa enkrat tedensko postimo(ker nj krdelo nj nebi ujelo hrane) se mi zdi neumnost, če psu lahko damo zakaj bi ga stradal? Potem nj se tud lastnik ravna po tem pravilu in tisti dan ničesar ne je kot pes, ker pač ljudje tistga dne niso ujel plena pa a niso piščančje krhke kosti lih najbolj nevarne in jih ne priporočajo psu dat, provtko puranje? In tud vemo, da je marsikter pes dost izbirčen, nevem no sardele in neočiščene ribe(sm mnenja, da če mu lahko olajšamo delo, kšno zataknjeno koščico v čeljusti, grlu, zakaj nebi ribe očistli?)..Tud pusta maščoba, ki nj bi mu jo dajali se mi zdi dost pretirana.. In nasplošno se gre tle za koncept divjega bitja, ki se pač prehranjuje z vsem surovim, da nek divji nagon ob drži, je nekuhano/pečeno torej surovo hrano(in ko že tok poudarjajo vse mikroorganizme v hrani, ki škodujejo psom, se nj nebi meso dodobra speklo, da se le teh reši?in da je nevarnost teh tud za ljudi, če meso jejo surovo?), s kostmi itd.. Nevem no, mislm, da bi moral kombinirat to "naravno" hrano(jz bi sicr redko surovo, recimo največ 3x tedensko) s kuhano in pečeno in bi psu privoščla tud kake priboljške(ki nj bi bli škodljivi ampak mislm, da v mali meri nebi smel tok drastično vplivat) al pa t.i. umetno hrano. Mičkn zapretirano uglavnem, če bi psa tko navajal na strogo naravno hrano(torej hrano, ki bi si jo lahko sami izboril v naravi), čemu ga potem razvajamo s toplimi blazinami, čiščenjem, skratka domom.. Udomačen pes kot ga mi poznamo in mamo radi ni divji in zato mislm, da nj mu pomagamo pr hrani/odstranjujemo kosti itd..in ne strogo na "naravno".
Draga Evelyn,
glede na to, da si bila na naši spletni strani komaj malo več kot eno minuto, imaš kar nekam zelo veliko mnenja o tem, kaj vse naj bi bilo z našimi nasveti narobe.
Ampak nič zato, dokler se zavedaš, da je tvoje mnenje res samo mnenje in nič drugega. Natančno nisi prebrala, da bi se seznanila, za kaj res gre - očitno se ti je preveč mudilo pisati "mnenje"; izkušenj s to prehrano sama tudi nimaš (za razliko od nas in številnih psičarjev, pa tudi vse številnejših veterinarjev vsepovsod po svetu), iz tvojega pisanja je tudi videti, da se na pse in na prehrano ne spoznaš kaj dosti. Ko boš imela s prehrano 27 let izkušenj, pa mogoče še diplomo kliničnega nutricionista, boš pa verjetno lahko napisala kaj tehtnejšega.
Zaradi vsega navedenega tole ni in ne bo polemika s tabo, saj z nekom, ki se ne spozna, ni mogoče polemizirati. Želimo le napisati, v čem vse se zaradi svoje neizkušenosti motiš. Kdo bi namreč utegnil vzeti tvoje "mnenje" za utemeljeno, s tem pa bi lahko škodil svojemu kužku.
Najprej postenje. Če ti postenje ne prija, se ti seveda ni treba postiti, pa tudi svojega kužka ni treba postiti. Odločitev je stvar posameznika, kužek se pa itak ne more odločati sam in odločaš zanj ti. Je pa dejstvo, da je že veliko študij dokazalo, da zmanjšan vnos kalorij podaljšuje življenje, odpravlja bolezni in bolečine, ter na splošno izboljšuje stanje v telesu. Ker pa je seveda težko vsak dan jesti 30 ali 40 % manj kalorij, so testirali možnost, da 1x na teden ne zaužiješ ničesar, in to se je izkazala kot zelo dobra opcija. Ljudje in živali to lažje prenesejo. Dolgi posti (vse, kar traja dlje od 3 dni) so - po najnovejših ugotovitvah - škodljivi, medtem ko kratek post telo očisti in poživi.
Tako da naravna prehrana zaradi predlaganega posta nikakor ni nobena "pretirana" rešitev, temveč temelji na sodobni znanosti. In da, dobro je, da se tudi lastnik ravna po tem pravilu. Ker naša spletna stran ni namenjena nasvetom za ljudi, pač tega ne pišemo, marsikdo pa to ugotovi sam. In da, tudi mi sami se ravnamo po tem.
Piščančje kosti: če bi na naših straneh prebrala kaj več kot par stavkov, bi videla, da smo podrobno razložili, kako je s piščančjimi kostmi. Če so kuhane ali pečene, so nevarne, ker postanejo krhke. Če so surove, jih psi zlahka pojedo in ker je njihov prebarvni trakt ustvarjen za razgradno surovih kosti z nekaj mesa, ni s tem nobenih težav. Vsi naši psi že leto in 4 mesece jedo piščančje kosti (in druge kosti) brez vsakršnih težav. Edinole surove kosti, ki vsebujejo 17 vitaminov, mineralov in encimov lahko psom zagotovijo optimalno zdravje. Divji psi in volkovi si v gozdu ne kuhajo. Domači psi so z ljudmi šele od 10.000 do 15.000 let (brikete pa jedo šele 50-60 let), medtem ko so prej milijone let jedli surovo hrano. Zato za kuhano, zlasti pa za umetno industrijsko narejeno hrano NISO genetsko prilagojeni, posledice pa vidimo vsak dan, ko naši psi vse bolj zbolevajo in je njihova življenjska doba žal vedno krajša …
Ribe, očiščene ali ne: kot že pri postenju, ti lahko ribe daješ očiščene, spet pa si zgrešila poanto, ker se ti je tako mudilo kritizirat. Poanta je v tem, da je treba dajati ribe, in da jih je treba dajati surove. Verjetno se bo res našel tudi kakšen pes, ki rib ne mara. In kaj potem? Ali je to dokaz, da prehrana, ki jo svetujemo, ni dobra, oziroma, da naravna hrana ni zdrava?
Maščobe: če bi prebrala kaj o tem, bi doumela, zakaj so maščobe pomembne. Dobivamo veliko pisem pasjih lastnikov, ki so šokirani ob tem, kako neverjetno se psu popravi zdravje že v parih dneh že samo s tem, da mu začnejo dajati več zdravih maščob. Pravi krivec za slabo zdravje, debelost, presnovne bolezni itd. niso maščobe - to tudi tistim naprednejšim zdravnikom vse bolj prihaja v zavest - temveč ogljikovi hidrati, saj se v krvi spremenijo v glukozo (sladkor), sladkor pa je hrana za rakave celice in povzroča v telesu veliko škode. Še več škode pa povzroči, če telesu primanjkuje maščob. Še zlasti pa sladkor ni primerna hrana za pse, ki so, kot že omenjeno, milijone let jedli maščobe in beljakovine.
Mikroorganizmi: ja, še ena stvar, ki je nisi prebrala. Ne na naši spletni strani ne kje drugje. Pa je vse lepo obrazloženo. Psi imajo kratka prebavila in izjemno močno želodčno kislino, tako da z mikroorganizmi opravijo mimogrede. Večji problem so paraziti, ki so lahko v mesu. Ampak mi prvič niti ne priporočamo hranjenje z mesom, temveč s surovimi mesnatimi kostmi. Drugič pa je za parazite mogoče zelo učinkovito poskrbeti po naravni poti, brez škodljivih snovi za kužka. Kar smo na spletni strani obrazložili.
Za ljudi surovo hranjenje psov ni nevarno, če upoštevajo normalne ukrepe, ki so v kuhinji pri rokovanju z mesom in kostmi potrebni tudi sicer. Saj je tudi tvoj zrezek, preden ga poješ, bil surov.
Ti lahko kombiniraš kakorkoli želiš, toda če kužku (po tvojem) lahko surova prehrana škoduje 6x ali 7x na teden, mu lahko tudi 3x, ali ne?
Škodljivi priboljški: ja, saj tudi če poješ čisto malo strupenih gob ne umreš. Ali to pomeni, da je priporočljivo jesti strupene gobe v majhnih količinah?
To, da psu dajemo čimbolj naravno hrano, ker je zanj genetsko primerna, nima nobene zveze s tem, da ga doma razvajamo z blazinami. Mi ne trdimo, da bi si morali psi svojo hrano še naprej loviti sami, saj smo jim v glavnem zatrli že vse instinkte in večina psov hrane najbrž ne bi znala ujeti, tudi če bi jo lahko našla. Vendar tudi za ljudi nihče ne trdi, da bi si morali hrano loviti sami, vsi pa se najbrž strinjamo, da ima hrana ogromen vpliv na zdravje in da ni recimo dobro jesti junk fooda. No, briketi so za pse junk food, s tem da so tam pravila žal še veliko bolj ohlapna in zaide notri veliko packarije, ki je tudi v najslabši človeški hrani ne bomo nikoli našli.
Vsi, ki jih o zdravljenju s prehrano in ohranjanju dobrega zdravja kužkov in muck zanima kaj več, na podlagi dejstev in ne na podlagi mnenj, si lahko to preberejo na nekomercialni spletni strani http://kuzki.povejnaprej.net.
S svetovanjem se ukvarjamo ljubiteljsko, ne prodajamo ničesar in pri nas ne boste našli reklam. Pasjim lastnikom glede pravilne prehrane svetujemo tudi individualno, in to brezplačno.
Zadnjič spremenil PovejNaprej, dne 13. Apr. 2008 9:36, skupaj popravljeno 1 krat.
- PovejNaprej
- Sramežljivka
- Prispevkov: 2
- Na forumu od: 13. 4. 2008
Da ne bi izpadlo, da hranjenje z naravno, "živo" hrano hvalimo samo mi, si preberite pismo bralke, ki smo ga prejeli pred nekaj dnevi in ga tudi objavili na naši strani.
ZGODBA POGUMNEGA MALEGA KUŽKA VIRA
Vnešeno dne: 11-Apr-08 21:53
Viru, ki je moral v svojem kratkem življenju veliko pretrpeti, se je z naravno prehrano življenje obrnilo na bolje. Po samo dveh mesecih ga sosedje skoraj ne prepoznajo več.
Komentar PovejNaprej Net: Vir je višavski terier iz Ljubljane, ki se je skotil s pomanjkljivostmi, zaradi katerih ni bil primeren za prodajo. Kljub temu je našel topel in skrben dom. Žal mu tudi pozneje v življenju ni bilo prizanešeno z zdravstvenimi težavami. Njegova skrbnica Jasna je doživeto opisala Virovo življenjsko pot, v kateri ni manjkalo trpljenja in bolečin.
Njeno pismo objavljamo, ker smo prepričani, da bo še marsikomu vlilo novega upanja za njegovega malega živalskega prijatelja. Objavljamo tudi Virovo slikico.
Pozdravljeni!
Končno sem se spravila k pisanju, ker mi gre to zelo težko »od rok«. Da se najprej predstavim, ime mi je Jasna. Veliko sem že slišala o vas, zdaj sem pa neposredno povezana z vami zaradi mojega kužka Vira. Najbolje, da vam napišem kar vse od začetka. Prosim, ne bodite preveč kritični zaradi napak v pisanju.
Vira je hčerka dobila poklonjenega od prijateljice iz Zagreba, ker se je skotil brez repka. Kakor ga jaz od začetka nisem hotela prevzeti zaradi obveznosti, sem ga takoj zelo vzljubila, samo da sem začela razmišljati o njegovem prihodu k meni. Predno sem ga dobila, so mi javili, da ima bolezen swimmer puppys (oz. nekaj takega) in ne vedo če bo preživel. Bil je zelo trdoživ in je preživel, a so rejci rekli, da zato skače kot zajček. Vseeno sem ga vzela in ga takoj odpeljala k ortopedu, če se da kaj pomagati, pa je rekel, da je to prirojeno, da ima popolnoma trde sklepe na prednjih tačkah (kot mi zapestja), da tu ni pomoči (prilagodil si bo hojo glede na okvaro). Lahko mu pomagam z masažami in veliko plavanja, da razbremeni hrbtenico in sklepe, mora pa se tudi veliko gibati.
Redno sva počela vse naročeno. Hranila sem ga z briketi, kot so mi naročili rejci in veterinarji. Poleg teh težav se je še 2x zastrupil in dala sem ga kastrirati. Ko je bil star osem mesecev, je po igranju z nekim kužkom začel jokati in ni dovolil, da bi se mu kdo približal. Nič več se ni hotel igrati, poležaval je v travi in ob dotikih jokal. Parkrat sem ga peljala na veterino, da so ugotovili, da ima poškodovane kolke. Groza!! Imel naj bi »zopet« prirojeno napako hranjenja kolkov ali sklepov, da se ne dela hrustanec. Oba kolka je imel popolnoma obrabljena, levi kolk pa še celo zlomljen. V sklepih mu je škrtalo. Dobil je protibolečinske tablete in takoj smo se morali odločiti ali usmrtitev ali operacija, katera pa naj bi stala 1.200 evrov.
Kužek se nam je tako smilil in tako smo ga že vzljubili, da je hčerka poklicala veterinarja in se dogovorila za operacijo obeh kolkov istočasno. Krila je stroške operacije in zdravljenja (jaz ne bi mogla), jaz pa sem po operaciji ostala doma in skrbela zanj. Priporočili so mi, da mu kupujem dietne brikete za sklepe in dobro bi bilo, da bi skujšal zaradi teže, ki pritiska na kolke. Briketov nikoli ni maral. Previdno je hodil k skodelici in ovohaval in jih ni hotel jesti. Vedno sem mu dodajala ribe, jajček, prepražena jetrca ali polivke, da je pojedel. Dajala sem mu tretjino predpisanega obroka, da bi shujšal, a mi ni in ni uspelo niti za gram.
Vir je po operaciji postal malo bolj vesel kužek, a igral se z drugimi ni več, pa še zelo sem morala paziti nanj. Na sprehodu je mirno hodil poleg mene. Nato mi je veterinar priporočil, da imajo zdaj Light dietno hrano in naj mu kupim to, da bo ja shujšal. V tem času mi je hčerka priporočila, naj si preberem vaš članek o prehrani na internetu. Moram priznati, da nisem vedela kaj naj še delam, da bo kužek končno zaživel vsaj približno kot ostali kužki, in ker nisem več vedela kako naj mu po vseh teh zdravstvenih problemih pomagam, sem šla brati članek. Takoj mi je bilo popolnomo vse razumljivo in jasno, saj sem veliko o prehrani brala zaradi mene same in se mi je »posvetilo«, da sigurno je to dobro za kužka. Izgubiti pri takem kužku že nimam kaj.
Takoj sem šla v nabavo (sama ne jem mesa), mu kupila mesnate kosti vseh vrst, ribje olje, e vitamin, ester C vitamina, oreščke, ribe, jetrca itd. Ko je to zagledal v skodelici prvič in nato tudi mozgove kosti, se je začel sprva igrati (bil je zelo vesel), nato pa je pogruntal, da je to hrana in takoj z velikim veseljem pojedel. Nikdar v dveh mesecih ni do skodelice prišel s takim odporom kot prej do briketov. Hrano čaka s takim veseljem, da se mu jaz vsakič nasmejem od srca. Med tednom dobi tudi kefir, skuto, sir, maslo, oljčno olje, ribe iz konzerve, tudi zelenjavno kašo sem že delala. Že po enem tednu je postal za 100% bolj gibljiv in zelo dobre volje. Ker so bila izboljšanja vsak dan bolj vidna, sem bila tako neizmerno vesela, da sem vsak dan brala članek in gledala, kaj bom še opazila novega oz. da nisem kaj spregledala. V mesecu in pol je Vir postal tako živahen kuža kakor v svojem 15 mesecev dolgem življenju nikoli ni bil. Prvič cela 2 meseca nisva bila pri veterinarju in lahko si predstavljate kakšnih stroškov sem se razbremenila. Postal je postaven (prej je bil napihnjen). Celo pol kilograma ima več, a je videti suhec. Vseh kužkov se zelo veseli. Teče enakovredno z drugimi kužki, velikimi ali malimi, čeprav teče kot zajček (s sprednjimi nogami istočasno).
Prej so ga kužki napadali in ga izločevali iz igre, ker so videli da je drugačen, zdaj ga nihče več ne napada in se lahko igra z vsemi. Med igro večkrat priteče k meni, da ga potrepljam. Imam občutek, kot da se mi pride zahvaliti in da ne izgleda, da me zanemarja. Zelo tudi uboga. Ne boste verjeli, kako ga imam rada in kako sem hvaležna, da sem zasledila ta članek o prehrani. Nikomur tudi ne dovolim, da mu daje zunaj priboljške, zamerila sem se tudi prijateljicam, ker ne dovolim, da mu nosijo pasje piškotke in priboljške. Pripravljene imam oreščke ali kaj drugega.
Zobke ima zelo lepe. Prej sva jih umivala, zdaj jih očisti s kostmi. Prej mi je sin vsakič ko je prišel na obisk očital, da Viru smrdi iz ust, po enem tednu spremenjenega hranjenja (sin ni vedel za spremembo) je rekel, kaj sem naredila, da mu zdaj diši iz ust. Skratka vse spremembe, katere so navedene v članku, so pri mojemu Viru razločno opazne. Zdaj končno neizmerno uživam z mojim kosmatincem. Čeprav je invalidek, uživa tudi on in vsi v okolici komaj čakajo, da ga vidijo, ker je tako prijazen in živahen.
Napisala sem ogromno, ampak hotela sem opisati moja čustva in kako sem se eno leto trudila, da sem pomagala preživeti tako prizadetemu živemu bitju. S tem krepim tudi sebe; postajam bolj potrpežljiva in prijazna, kot sem bila. Veselim, da imam družbo in postajam spet stara Jasna.
VAM SEVEDA NEIZMERNA HVALA.
S spoštovanjem, Jasna
ZGODBA POGUMNEGA MALEGA KUŽKA VIRA
Vnešeno dne: 11-Apr-08 21:53
Viru, ki je moral v svojem kratkem življenju veliko pretrpeti, se je z naravno prehrano življenje obrnilo na bolje. Po samo dveh mesecih ga sosedje skoraj ne prepoznajo več.
Komentar PovejNaprej Net: Vir je višavski terier iz Ljubljane, ki se je skotil s pomanjkljivostmi, zaradi katerih ni bil primeren za prodajo. Kljub temu je našel topel in skrben dom. Žal mu tudi pozneje v življenju ni bilo prizanešeno z zdravstvenimi težavami. Njegova skrbnica Jasna je doživeto opisala Virovo življenjsko pot, v kateri ni manjkalo trpljenja in bolečin.
Njeno pismo objavljamo, ker smo prepričani, da bo še marsikomu vlilo novega upanja za njegovega malega živalskega prijatelja. Objavljamo tudi Virovo slikico.
Pozdravljeni!
Končno sem se spravila k pisanju, ker mi gre to zelo težko »od rok«. Da se najprej predstavim, ime mi je Jasna. Veliko sem že slišala o vas, zdaj sem pa neposredno povezana z vami zaradi mojega kužka Vira. Najbolje, da vam napišem kar vse od začetka. Prosim, ne bodite preveč kritični zaradi napak v pisanju.
Vira je hčerka dobila poklonjenega od prijateljice iz Zagreba, ker se je skotil brez repka. Kakor ga jaz od začetka nisem hotela prevzeti zaradi obveznosti, sem ga takoj zelo vzljubila, samo da sem začela razmišljati o njegovem prihodu k meni. Predno sem ga dobila, so mi javili, da ima bolezen swimmer puppys (oz. nekaj takega) in ne vedo če bo preživel. Bil je zelo trdoživ in je preživel, a so rejci rekli, da zato skače kot zajček. Vseeno sem ga vzela in ga takoj odpeljala k ortopedu, če se da kaj pomagati, pa je rekel, da je to prirojeno, da ima popolnoma trde sklepe na prednjih tačkah (kot mi zapestja), da tu ni pomoči (prilagodil si bo hojo glede na okvaro). Lahko mu pomagam z masažami in veliko plavanja, da razbremeni hrbtenico in sklepe, mora pa se tudi veliko gibati.
Redno sva počela vse naročeno. Hranila sem ga z briketi, kot so mi naročili rejci in veterinarji. Poleg teh težav se je še 2x zastrupil in dala sem ga kastrirati. Ko je bil star osem mesecev, je po igranju z nekim kužkom začel jokati in ni dovolil, da bi se mu kdo približal. Nič več se ni hotel igrati, poležaval je v travi in ob dotikih jokal. Parkrat sem ga peljala na veterino, da so ugotovili, da ima poškodovane kolke. Groza!! Imel naj bi »zopet« prirojeno napako hranjenja kolkov ali sklepov, da se ne dela hrustanec. Oba kolka je imel popolnoma obrabljena, levi kolk pa še celo zlomljen. V sklepih mu je škrtalo. Dobil je protibolečinske tablete in takoj smo se morali odločiti ali usmrtitev ali operacija, katera pa naj bi stala 1.200 evrov.
Kužek se nam je tako smilil in tako smo ga že vzljubili, da je hčerka poklicala veterinarja in se dogovorila za operacijo obeh kolkov istočasno. Krila je stroške operacije in zdravljenja (jaz ne bi mogla), jaz pa sem po operaciji ostala doma in skrbela zanj. Priporočili so mi, da mu kupujem dietne brikete za sklepe in dobro bi bilo, da bi skujšal zaradi teže, ki pritiska na kolke. Briketov nikoli ni maral. Previdno je hodil k skodelici in ovohaval in jih ni hotel jesti. Vedno sem mu dodajala ribe, jajček, prepražena jetrca ali polivke, da je pojedel. Dajala sem mu tretjino predpisanega obroka, da bi shujšal, a mi ni in ni uspelo niti za gram.
Vir je po operaciji postal malo bolj vesel kužek, a igral se z drugimi ni več, pa še zelo sem morala paziti nanj. Na sprehodu je mirno hodil poleg mene. Nato mi je veterinar priporočil, da imajo zdaj Light dietno hrano in naj mu kupim to, da bo ja shujšal. V tem času mi je hčerka priporočila, naj si preberem vaš članek o prehrani na internetu. Moram priznati, da nisem vedela kaj naj še delam, da bo kužek končno zaživel vsaj približno kot ostali kužki, in ker nisem več vedela kako naj mu po vseh teh zdravstvenih problemih pomagam, sem šla brati članek. Takoj mi je bilo popolnomo vse razumljivo in jasno, saj sem veliko o prehrani brala zaradi mene same in se mi je »posvetilo«, da sigurno je to dobro za kužka. Izgubiti pri takem kužku že nimam kaj.
Takoj sem šla v nabavo (sama ne jem mesa), mu kupila mesnate kosti vseh vrst, ribje olje, e vitamin, ester C vitamina, oreščke, ribe, jetrca itd. Ko je to zagledal v skodelici prvič in nato tudi mozgove kosti, se je začel sprva igrati (bil je zelo vesel), nato pa je pogruntal, da je to hrana in takoj z velikim veseljem pojedel. Nikdar v dveh mesecih ni do skodelice prišel s takim odporom kot prej do briketov. Hrano čaka s takim veseljem, da se mu jaz vsakič nasmejem od srca. Med tednom dobi tudi kefir, skuto, sir, maslo, oljčno olje, ribe iz konzerve, tudi zelenjavno kašo sem že delala. Že po enem tednu je postal za 100% bolj gibljiv in zelo dobre volje. Ker so bila izboljšanja vsak dan bolj vidna, sem bila tako neizmerno vesela, da sem vsak dan brala članek in gledala, kaj bom še opazila novega oz. da nisem kaj spregledala. V mesecu in pol je Vir postal tako živahen kuža kakor v svojem 15 mesecev dolgem življenju nikoli ni bil. Prvič cela 2 meseca nisva bila pri veterinarju in lahko si predstavljate kakšnih stroškov sem se razbremenila. Postal je postaven (prej je bil napihnjen). Celo pol kilograma ima več, a je videti suhec. Vseh kužkov se zelo veseli. Teče enakovredno z drugimi kužki, velikimi ali malimi, čeprav teče kot zajček (s sprednjimi nogami istočasno).
Prej so ga kužki napadali in ga izločevali iz igre, ker so videli da je drugačen, zdaj ga nihče več ne napada in se lahko igra z vsemi. Med igro večkrat priteče k meni, da ga potrepljam. Imam občutek, kot da se mi pride zahvaliti in da ne izgleda, da me zanemarja. Zelo tudi uboga. Ne boste verjeli, kako ga imam rada in kako sem hvaležna, da sem zasledila ta članek o prehrani. Nikomur tudi ne dovolim, da mu daje zunaj priboljške, zamerila sem se tudi prijateljicam, ker ne dovolim, da mu nosijo pasje piškotke in priboljške. Pripravljene imam oreščke ali kaj drugega.
Zobke ima zelo lepe. Prej sva jih umivala, zdaj jih očisti s kostmi. Prej mi je sin vsakič ko je prišel na obisk očital, da Viru smrdi iz ust, po enem tednu spremenjenega hranjenja (sin ni vedel za spremembo) je rekel, kaj sem naredila, da mu zdaj diši iz ust. Skratka vse spremembe, katere so navedene v članku, so pri mojemu Viru razločno opazne. Zdaj končno neizmerno uživam z mojim kosmatincem. Čeprav je invalidek, uživa tudi on in vsi v okolici komaj čakajo, da ga vidijo, ker je tako prijazen in živahen.
Napisala sem ogromno, ampak hotela sem opisati moja čustva in kako sem se eno leto trudila, da sem pomagala preživeti tako prizadetemu živemu bitju. S tem krepim tudi sebe; postajam bolj potrpežljiva in prijazna, kot sem bila. Veselim, da imam družbo in postajam spet stara Jasna.
VAM SEVEDA NEIZMERNA HVALA.
S spoštovanjem, Jasna
-
bubabiba - Kofetarica
- Prispevkov: 975
- Na forumu od: 8. 12. 2006
Ej sarci škoda živcev za tako osebo, ki bo itak obrnila besede po svoje in itak mislila, da ima vse prav (brez da bi se kaj pozanimala o čem sploh debatira) obenem pa trdila, da midve misliva, da imava vse prav, sama ni pa nič boljša. razlika je samo v tem, da midve dejansko veva kako stvar tukaj stoji, ona pa nima pojma o rodovnikih in ne zakaj in kaj to je, pomoje ga še v živvo ni videla, tako da sploh nevem kako lahko komentira o tem. Kokr pravijo..le čevlje sodi naj kopitar in pra res je tako in prav na živce mi grejo eni ,ki sodijo o stvari o kateri nimajo najmanjšega pojma.
Po eni strani mi je res vseeno za njo po drugi strani mi je pa bedno takele brat, ker bojo zaradi takih spet živali najebale.
Po eni strani mi je res vseeno za njo po drugi strani mi je pa bedno takele brat, ker bojo zaradi takih spet živali najebale.
-
Sessa - Cosmopolitanka
- Prispevkov: 1171
- Na forumu od: 20. 4. 2007
- Kraj: Maribor
bubabiba napisal/-a:Ej sarci škoda živcev za tako osebo, ki bo itak obrnila besede po svoje in itak mislila, da ima vse prav (brez da bi se kaj pozanimala o čem sploh debatira) obenem pa trdila, da midve misliva, da imava vse prav, sama ni pa nič boljša. razlika je samo v tem, da midve dejansko veva kako stvar tukaj stoji, ona pa nima pojma o rodovnikih in ne zakaj in kaj to je, pomoje ga še v živvo ni videla, tako da sploh nevem kako lahko komentira o tem. Kokr pravijo..le čevlje sodi naj kopitar in pra res je tako in prav na živce mi grejo eni ,ki sodijo o stvari o kateri nimajo najmanjšega pojma.
Po eni strani mi je res vseeno za njo po drugi strani mi je pa bedno takele brat, ker bojo zaradi takih spet živali najebale.
pravilno
-
Damyanchyka - Cosmopolitanka
- Prispevkov: 1390
- Na forumu od: 8. 4. 2007
- Kraj: Poletje
Sama kregarija u nedogled
Narava je krivična. Psi ne znajo govoriti, medtem ko nekateri ljudje odlično lajajo!
Kdo je na strani
Uporabniki, ki brskajo po tem forumu: 0 registriranih uporabnikov