Strah pred pajki

[sarchika09]

Torej, saj niti nevem kje začeti. Včeraj zvečer se mi je zgodilo nekaj, zarad česar me je začelo malo skrbet. Odkar pomnim se bojim pajkov, ampak nisem nikoli doživela neke hude reakcije, včeraj pa je bilo drugače.

Ko sem se odpravljala spat, sem na steni nad posteljo zagledala pajka (bil je kr velik, hitr se je plazu, tisto zadaj je mel ful debelo), stvar je bla v tem, da sta starša že spala in jih sprva nisem želela budit ter sem želala pajka sama spravit iz sobe. Ta čas, ko sem razmišljala kaj naj storim je pajek zlezel za omaro, ki je tik ob postelji. Ko sem to videla sem naenkrat postala čisto panična, začela hitreje dihat, sploh nisem želela pomislit na to, da bi spala v svoji sobi, roke so se mi zelo tresle in pričela sem jokat. Vem, da je moj strah (malo) neutemeljen in potrebovala sem več kot uro in pol, da sem se pomirila, ampak spat kljub temu nisem mogla.

Do včeraj sploh nisem vedela, da je moj strah take razsežnosti in zato me je začelo skrbet. Kaj naj storim? Vem, da se nekateri strahovi "zdravijo" tako da pajka pač primeš in nevem kaj vse še, ampak ne vem, če bi bla tega zmožna. Se da sploh kej storit glede tega? Bilokakšni odgovori in podobne izkušnje so zelo dobrodošli!

[amyZ]

Tvoja reakcija je bila čisto normalna. Če se že tako bojiš pajkov, ti je bilo ob misli na to, da je ob tvoji posteji, da ti nihče ne more pomagati in da ga nočeš blizu, verjetno grozno. Sama nimam tistega paničnega strahu, ga ima pa mami. Kako bi si pomagal pri tem nimam pojma. Včasih pri tem pomagajo kakšni psihiatri, sam more bit res dober, ker naj bi take fobije iz nečesa zrasle in niso kar tako. In če prodreš dovolj v podzavest se da stanje umiriti. Glede tiste terapije, da pa se pajku približuješ, mogoče je res dobra, ne vem pa kje bi to izvajali.
Če boš še kdaj v taki situaciji poskušaj it stran in čim bolj razmišljati o tem, da ti si tukaj, da ne more do tebe, da ti nič ne more, da je majhen, da nisi sama, da še vedno lahko zbežiš... Tako da se malo pomiriš.

[lorelaj]

Glede tiste terapije, da pa se pajku približuješ, mogoče je res dobra, ne vem pa kje bi to izvajali.

Te terapije izvajajo v ZOO Ljubljana.

Drugače pa baje za vse strahove zelo pomaga tudi terapija v obliki eftanja, kar po domače pomeni predstavljanje samega sebe v situaciji, ki se jo najbolj bojiš. Na tak način potem strah premagaš. Baje pomaga.

[lorelaj]

Če boš še kdaj v taki situaciji poskušaj it stran in čim bolj razmišljati o tem, da ti si tukaj, da ne more do tebe, da ti nič ne more, da je majhen, da nisi sama, da še vedno lahko zbežiš... Tako da se malo pomiriš.

Tole se mi pa ne zdi ravno dobra ideja. Strahove namreč ljudje premagujemo tako, da se z njimi soočimo in če bo sama pri sebi govorila, da lahko še vedno zbeži stran, ji to ne bo popolnoma nič pomagalo, ker jo bo samo še bolj strah.

Bolje, da si zastavljaš vprašanja v smislu, zakaj bi bežala stran od majhne živali, ki ti popolnoma NIČ ne more storiti. Ni ne strupena, ne velika, ne more te pojesti, ne more te užaliti (kot ljudje ), torej zakaj bi sploh bežala in hodila stran. Pajkec je odvisen od tebe (ali ga boš pustila živeti ali ne), ne pa ti od njega.

Pa lepo počasi, strah je vedno naučen in pridobljen, tako da si ne govori že v naprej, da se pajka ne boš zmogla nikoli dotakniti. Nobeden ti ne govori, da se ga dotakni sedaj, mogoče čez nekaj mesecev, let. Strah se vedno začne v glavi in ko boš sama sebe prepričala in si vrjela, da pajk ni gnusen in nevaren, boš lahko naredila naslednji korak.

[sarchika09]

Hvala vsem trem za odgovore. Včeri, ko sem poglobljeno razmišljala o mojem problemu sem ugotovila, da se namreč zavedam, da pri nas ni strupenih pajkov, da mi pajek nič ne more, da je proti človeku dejansko zelo majhen in ubistvu te stvari, ki jih je naštela lorelaj. Ampak moja reakcija tisti večer je bila čisto...hmm...nezavedna? In potem, ko sem se pomirila sem ugotovila, da sem se poleg dejstva, da je v moji sobi pajek, ki ga ne morem odstranit, ustrašla tudi moje reakcije, ker še nikoli ampak res nikoli odkar pomnem nisem odreagirala tako. Mogoče je to povezano s tem, da je vedno bil nekdo zraven in pajka odstranil, ne vem.

Smo pa včeri s starši v moji sobi odmaknili omari, vse posesali in spucal in sem se tud na lastne oči prepričala, da je pajek že odšel (ja itak, čakal me bo celo noč ) in sem se potem tud dosti bolje počutla.

Sem se pa spomnila na še eno stvar. Ko sem bla majhna (tam okrog 6/7/8 let) se je mojemu strejšemu bratu zdelo očitno zelo zabavno, da je name metal razne mravlje, kobilice, pajke...nasploh vse kar je lezlo, in se spomnem, da pred tem nisem imela problemov se približat pajku, kobilici... po tej izkušnji, me je pa kr groza občutka, da se po meni nekaj plazi. To je tud vrjetno povezano z mojim strahom ane? Sam mi vseeno ni jasno kak se tega strahu rešit, ker je včasih že prav ovira, da morem vsak nov prostor pregledat po vseh kotih, da se prepričam, da je tam varno spat.

[lorelaj]

Sem se pa spomnila na še eno stvar. Ko sem bla majhna (tam okrog 6/7/8 let) se je mojemu strejšemu bratu zdelo očitno zelo zabavno, da je name metal razne mravlje, kobilice, pajke...nasploh vse kar je lezlo, in se spomnem, da pred tem nisem imela problemov se približat pajku, kobilici... po tej izkušnji, me je pa kr groza občutka, da se po meni nekaj plazi. To je tud vrjetno povezano z mojim strahom ane? Sam mi vseeno ni jasno kak se tega strahu rešit, ker je včasih že prav ovira, da morem vsak nov prostor pregledat po vseh kotih, da se prepričam, da je tam varno spat.

Ne verjetno, ampak GOTOVO je to razlog za tvoj strah. Kot sem že zgoraj napisala, je tak strah vedno pridobljen, zato ne skrbi, da se ga nikoli ne boš rešila, ampak delaj nekaj v tej smeri, da se ga boš. Sem ti že zgoraj napisala, kakšni so načini premagovanja, moraš najti samo tistega, ki tebi najbolje ustrezal, pa bo. Meni se je uspelo znebiti strahu (sicer ne pred pajki, ampak je bilo zelo hudo in vsakič sem zraven doživela napad panike) s pomočjo eftanja.

[bLack&white]

js tui sm mela arachnofobijo in sm jo premagala v osnovni šoli tako, da mi je v šoli v naravi tista učiteljca dala enga ogromnega pajka (ne vem kašne vrste) na obraz. tko smo se ulegli na tla pa ga dajala iz enga obraza na druzga. js usa panična da ne bom in ne bom sem samo zaprla oči in čutla na licu tiste njegove nogice. strah me je blo za znoret in pol ko mi ga je dala dol sm ugotovila da se jih sploh ne bojim več tolko ampak useeno jih ne morem imet v sobi na steni

[sarchika09]

Hmm, tole eftanje, ko bi si naj samega sebe predstavljal v situaciji, ki se je najbolj bojiš-kak bi se naj to pravzaprav izvajalo? Vem, da je mal neumno vprašanje, ampak bi blo fajn, če bi katera, ki si je na ta način pomgala, napisala kak točno bi to naj šlo.

[Čokolada**]

Jst se jih tudi ful bojim...Enkrat jst tko že ležim u postli in začutim da mi nekaj po glavi leze.prižgem luč in vidim pajka na steni.Sred noči sem se začela dret ko budala, da sem celo hišo zbudila.Da ne govorim o tem da potem še ceu teden nisem mogla zaspati, k me je blo strah.

[lorelaj]

Hmm, tole eftanje, ko bi si naj samega sebe predstavljal v situaciji, ki se je najbolj bojiš-kak bi se naj to pravzaprav izvajalo? Vem, da je mal neumno vprašanje, ampak bi blo fajn, če bi katera, ki si je na ta način pomgala, napisala kak točno bi to naj šlo.

Malo pogooglaj, so vodiči na netu-tudi v slovenščini. Drugače, pa je najbolje, da se za prvič naročiš h nekomu, ki se s tem ukvarja. Stane okrog 40 evrov, enkrat greš tja, potem pa doma nadaljuješ. Ubistvu ne gre za nič drugega kot za neke vrste meditacijo in sproščanje, potem pa si predstavljaš česa se bojiš, zakaj se tega bojiš in na koncu svoje strahove izpodbijaš, ker niso realni. Je pa že po eni terapiji bolje in če si priden in to izvajaš doma se lahko znebiš strahu.

Ponavadi te terapije izvajajo psihologi, nekaj pa je tudi bluzačev, zato se malo pozanimaj, h komu greš. Mislim pa, da se tega lahko lotiš tudi sama doma, vendar kljub vsemu priporočam prvo uro pri psihologu.

[Seyfullah]

Joj k so pa tok nagravžni FUJ FUJ!!!!!Ampak mam jst vedno tako srečo,da mi povsod sledijo,kjerkol sm bo en lezu po men...pravjo da je to sreča,ampak so vseen EUUU!Včasih sm jih tud sanjala in niso ble kej preveč prijetne sanje hehehe...enkrat mo sedel uzun na vrtu in vidm mamo pajka pa tko ene 5 mladičkov k so se sprehajal.Čez 5 minut so bli že pr men VSI hotl lezt po men,joj fuj ni šans,da bi kdaj pustila,da mi dajo pajka na faco al pa nima veze na noht kamorkol!!!!

[Poison~GirL]

js mam tut fuul strah pred pajki, pa še sama nevem čist zakaj. u čem je fora, da ns je use strah glih pajkou, zakaj nas ni naprimer muh? isto jst če kšnga pajka vidim, pol sploh ne morm zaspat, dokler ga ne spravm vn iz sobe. enkrat mi je en ogromn po postli lezu, pa sm ga hotla posesat, pa je zbežu, pol sm pa šele čz 2 dni lahko spala, ko sm ga spet vidla pa posesala mislm sj sploh ni sto posto da je biu isti

[Seyfullah]

Ja no full je bedn filing k veš,da je nekje v sobi,ampak ga ne vidš hehehehe kr slišš ga ponoč kako diha sm mela tud tako srečo,da sm gledala tv v sobi zvečer in valda kr naenkrat se mi neki pojav pred očmi une tace dolge tm visijo joooj skor kap zadela,se začne pred mano raztegovat in k sm se premaknla pa gor spleza nazaj k da me izziva grrrr

[xurshax]

Uh, še ena ki te razume
Sicer ko sem bila mala nisem mela tega strahu tako, da pojma nimam od kje je sploh prišel (glede na to, da nimam nobenih neprijetnih izkušenj z njimi). Se mi je pa ravno 2 leti nazaj zgodilo, da smo se ob 3 ponoči vrnli s potovanja in ko sem zagledala pajka ob postelji (hišni so meni osebno najbolj grozni in ta je bil hišni; vedno se bojim da če ga prestavim se mu bo odlomla tista noga k je taka tenka in bo potem zbežal kam po meni-že če si to predstavljam me zgrabi panika) sem začela tako vreščat (ob 3 zjutraj seveda )...Živim pa v bloku s tankimi stenami tako da...bogi sosedi

[Larchiiie]

Jst mam tud zlo hud strah od pajkov, že od majhnega in mislm, da je zdej sam še hujš.. mam že čist panično. Ko ga vidim grem prec v jok in se začnem trest, da ne govorim da mi je po tem še 1 uro slabo, ker se ne morem pomirit. Ne prenesem pajkov in zbujam mami tud ob 3h zjutri, če je treba da ga ubije. Predn grem spat celo hišo preverim, če je kje kakšen pajk.. ne prenesem jih in ni šanse, da bi ga sama ubila.. razen če ni v kadi in ga sam z vodo zalijem hehe.. tko, da pr men je to ful hudo, si ful želim da nebi blo Sam ugotavljam, da mam zard tega mojga straha prou radar za pajke.. zanč sm unga hišnega čist mejčkenega ''suho južino'' vidla u temi.. nwm kako je to možno ampak čist use pajke vidm.. še zuni