Skupno hujšanje

[*Gaja*]

Jojme... Pa ji povej kako ti gre na živce in ji odvzami naziv kolegica in boš mel mir.

[Tysia]

Kaj me pa pol sprasujes budala? Sploh ce me sama postavlja v vlogo nekega eksperta, pol pa ignorira kar recem k bi jo najraje kr cez gobec za to zaljitev.

Sedaj že kako drugače vidiš zadevo?

[Mahagonij]

V kaksnem smislu?

[Tysia]

Da je to res žaljitev in da (predpostavljam) ima ona res namene provocirat? Pa da se postavlja v vlogo eksperta (morda bi pa samo rada primerjala njene podatke s tistimi, ki jih imaš ti)? Zakaj sovražno razpoloženje?

(Vem, da je v podobnih primerih potrebno VEEEEELIKOOO potrpežljivosti včasih...)

[Mahagonij]

Sovrazno razpolozenje ker ni bilo prvic in ker gre za eno od stvari, ki mi gredo ful na zivce (nekako tako, kot kepkino pametovanje o varnostnih shemah datotecnih sistemov v temi o operacijskih sistemih).

Mi je pa ratal pogruntat zakaj se to dogaja, tko da zdej mi je lazje se jim smejat.

[purple_rain]

^^ ?
Hvala, I guess, ampak si me zamenjal z nekom..

[Mahagonij]

Sori...kepka je bla.

[OrangeLady]

ima kdo izkušnje s belight-om? www.be-light.si
najverjetneje spet ena od tistih "čudžnih" kapsul??

[Tammy_De]

Evo, da se mal pofočkam še tuki...

Čez poletje (Los Angeles & Bosna & Hrvaška morje) sem prenehala z dieto, k mi ne bi znesl in kot pričakovano je šlo 2 kili gor, sam sem šla nazaj nanjo odkar sm prišla domov in mam 76kg zdej Sam še 14 je ostalo za shujšat (upoštevam uni +2 ko neham). Ne morem verjet, da sm le pred 8 mescev mela skor 110kg

[purple_rain]

^^zakon si!

[*Lucy*]

ojla! Mene pa zanima, če je katera že poizkusila zumba aerobiko in z njo shujšala

[Fay]

Tammy_De Čestitke res...

[***Ally***]

Tammy zakon

imaš kaj težav z odvečno kožo? jaz sem in jih še imam kar nekaj..vem, da pač 100% se tega ne da popraviti (razen kirurško), ampak mogoče pa le obstaja kaj?

[Tammy_De]

Mam mal, sam se bom s tem obremenjevala k končam s hujšanjem.

[Isis]

Jao tole hujšanje...

Po današnjem dolgem pogovoru s kolegico sem se odločila, da za mnenje povprašam še vas.
V srednji šoli sva bili sošolki in tam sva se tudi spoznali. Imeli sva okrog 52, 53 kilogramov, bili sva super suhi. Jaz sem imela zaradi treningov malce močnejše noge, nje je bilo malce več v trebuh. Nisva se sekirali, nekako sva bili mnenja, da bova ostali na tej teži.
Prvič me je glede tega zaskrbelo pri neki šolski aktivnosti, kjer sem kot fazanka opazovala punce z višjih letnikov. Malce večje riti, močnejše noge... Nekako se mi je zdelo, da se zaradi učenja ali pomanjkanja časa nekoliko 'zapustiš' in močno sem upala, da ne bom nikoli taka. Kolegica se je na tihem spraševala enako.
Konec četrtega letnika sva bili pod stalnim stresom. Skozi 4 leta sva pridobili nekaj kilogramov, tehtnica se je pri obeh ustavila na okroglih 60. Ko sva bili pod stresom zaradi učenja, sva jedli. Še vedno to počneva, in čeprav sva se odločili, da bodo 3 meseci zasluženih počitnic dovolj, da postaneva fit in shujšava, ne gre. Že lansko leto so nama v šoli mnogi govorili, da sva s hrano in hujšanjem nekako obsedeni. Dva dni hujšanja in nato dva dni prenajedanja. Dnevi, ko sva jedli samo sadje ali pa še tega ne, nato pa čez kakšen teden, ko rezultatov kar ni in ni bilo - bum! Pojedli po dve malici, čokolado in še čips... Potem pa občutek krivde zaradi polnega trebuha. Ves čas sva razmišljali o hrani in vitkem telesu, in še vedno to počneva. Ni nama uspelo. Želeli sva priti na faks nekako spremenjeni. Pustiti del življenja za sabo in nekako začeti na novo.
Ne gre samo za hujšanje. Taki si nisva všeč. Vem, da je narobe, ampak dejansko misliva da bova potem boljši. Ne počutiva se dobro v svoji koži. Nisva debeli, mnogi rečejo da imava lepi postavi, vendar se bojiva, da gre pri nama nekaj hudo narobe. Brali sva, da to lahko prerase v prehranjevalne motnje, če seveda še ni.
Morda bo kdo mislil, da res pretiravava, saj nimava ne anoreksije ne bulimije, le preveč se obremenjujeva. Vendar pa sem (vsaj jaz) takšne vrste človek, ki naredi vse za svoj cilj. Spet želim obleči konfekcijsko številko 34 in spet se želim počutiti fit. Ampak ko sva obe že na dobri poti, ko postaneva aktivni, ko spet jeva zdravo... Takrat naju spet nekaj premami in potem iščeva izgovore za pot nazaj na junk food.
Upam, da nihče tega posta ne bo vzel za žalitev ala 'dve smrklji se obremenjujeta s petimi kilogrami', ker vem, da ste mnoge punce spoštovanja vredno izgubile veliko več kilogramov in najbrž na tej poti močno pretrpele in v to vložile veliko napora. Bi pa bila zelo vesela kakršnega koli nasveta, tako glede motivacije kot vzpodbude in vaših mnenj o tem. O prehrani in gibanju veva že veliko, veva da nizkokalorične diete upočasnijo metabolizem, kakšna vadba je dobra za kateri del dneva, da branje energijskih vrednosti na embalažah vse samo še poslabša, koliko vode je potrebno popiti na dan... Vendar naju vse to že utruja. Morda je najin edini problem res samo vztrajnost... Ali pač ne?
Hvala že vnaprej.