Rak

[Josephina]

Ta rak ja

Meni je rak vzel dedija 2 leti nazaj.

spelci upam, da bo vse vredu. :bussi:

[ish]

moja mami je tut mela raka, in sicer na dojkah. potem se pa ji je pač še u 10 letih razširu, in je umrla. ta rak je res ena fuul huda bolezen in si prov želim da bi že končn najdl kakršnokoli zdravilo, al pa karkoli, da ta rak nebi pomoril več tolk ljudi. Zdej sm še pa sama cela paranoična in se bojim da mene tudi kdai to doletelo, glede na to da je dedna bolezen.

[Foxy-lady]

Ce ni to najbolj zahrbtna bolezen...

Teta od mojega je tudi imela, pa je ze nekaj casa nazaj umrla. Res grozno. Njo bi se se dalo resiti, saj je 5 let pred smrtjo opazila bulico, ampak ni sla k zdravniku sploh. Res je je bilo skoda, ker je bila res super.

Nikomur ne privoscim tega. Da bi se pa to zgodilo kateremu od mojih bliznjih... Na to pa sploh nocem in ne upam pomisliti. Se mi kar solze vlijejo. Mene bi bilo konec...

[Poki]

Moja mami je imela ravno operacijo, tako da upam da bo ok. Jo kar naprej vzpodbujam. Se mi zdi da je rak bolezen 20. stoletja...tako kot je bila kuga...čiščenje narave pravim jaz..

[°°°ČeŠnYa°°°]

čez 1 mesec bo 1 leto odkar mi je ati umrl za rakom na slinavki.. še kar nisem dojela.. čeprav se nisva najbolj razumela, pa te vseeno prizadane.. star je bil komaj 50 let.. raka pa so mu ugotovili praktično čez noč in potem je šlo zelo hitro vse na down.. zdej mi je žal, da nisem bla več ob njemu zadnje dni.. ampak preposto si nisem mislila da bi lahko odšel... najbolj pa me žre to, da se nisem poslovila od njega, da sploh ne vem ali je bil še jezen name ali ... in zdaj to premlevam vsako noč pred spanjem..

tako da spelci svetujem ti, da si čim več z atijem, da mu poveš da ga imaš rada in tako dalje... držim pesti, da se rak vda..

[trapa]

spelci, vem kako ti je.

meni je umrla nona, oseba ki me je vzgajala in bila bližje kot mati, 3 leta nazaj. 1 leto sem imela čas, da se poslovim od nje: ko so ji diagnosticirali raka na trebušni slinavki je niti kemoterapija ne bi več rešila.



Vem, da ti je hudo in da se ti srce para. Vem, da se ti zdi krivično, da se prav tebi to dogaja.
A nikar ne pozabi: imaš zelo dragocen čas. Res je, grozno je videt človeka ki ga imaš rad kako trpi, a po drugi strani so tako bolani itak nafilani z morfijem in je potem lažje. Imaš čas preživet kvaliteten čas z očetom, se pogovorit, razčistit zadeve, se v miru poslovit. Pomisli, če bi ti umrl v prometni nesreči ga iz danes na jutri ne bi imela več.


Ko boš videla, da se bliža ura njegovega odhoda pa nikar ne bodi sebična in ga ne zadržuj na silo med živimi. Vem, da se sliši čudno in kruto, a ko si tako zelo bolan in si enkrat vse razčistil, si pripravljen a smrt in so lahko tvoji bližnji zelo sebični in ti ne pustijo "oditi v miru".
S časom sem tudi ugotovila, da je vse za nekaj dobro, pa naj je dogodek še tako žalosten.

Odlično čtivo v tem trenutku zate je lahko: Rachel N. Remen -Zgodbe ob kuhinjski mizi.
Navdihujoče zgodbe, ki jih je pisala psihologinja, ki je opisovala svoje delo z rakavimi bolniki.



Morda se ti zdi drugače, a v teh hudih urah nisi sama.

[alais]

Spelci, vem kako je... Moj tata je zbolel, ko sem bila stara 7 let. Takrat nisem razumela kaj se dogaja. Bila sem pač otrok in nisem razumela zakaj moj tata cele noči tuli od bolečin, zakaj se noče igrati z mano, zakaj ne gremo na morje,... Zdaj vem, da so vsa zdravila povzročila, da je bil moj tata čuden, vzkipljiv in ni imel potrpljenja zame. Zdravniki so mu dali še en teden življenja in ga poslali domov, da umre med nami. Ampak moj tata se ni dal! Spravil se je na noge in spet zaživel. Spet je kolesaril, smučal, plaval, kljub bolečinam ki so ostale je delal in se boril! Zdravniki niso mogli verjet, takrat je to veljalo za nekakšen čudež. Pozneje sem ga vprašala kaj mu je dalo moč da je premagal smrt in povedal mi je, da smo mu voljo dale mama in mi2 s sestro. Skupaj smo preživeli še 10 let, 5 let nazaj se je rak vrnil in tokrat smo bitko z njim izgubili

Vendar bo za vedno ostal moj idol. Vsakič ko že skoraj obupam se spomnim na njega in na vse kar je pretrpel zato da je ostal z nami. In potem zmorem tudi jaz!


Spelci, vem da je težko, ampak zapomni si. Rak ti bližnjega lahko vzame, ne more pa ti vzeti tistega kar ti bo za vedno ostalo v srcu; spominov in občutkov.
Slaba tolažba vem, a s tem se naučiš živeti

[lipgloss]

Spelci drzi se, tudi jaz mislim nate...

[ženska]

Spelci, vem, kako ti je. Bodi močna zase, za vse bližnje in tudi zanj.

[rEbEcCa]

Pozdravljene!

Grabi me taka panika, da se mi bo vsak čas zmešalo. Fant je približno 5 let nazaj na desni modi otipal bulico. Šel je k zdravniku, ta je malo pretipal in rekel, da ni nič hujšega. Baje je bulica nastala zaradi udarca, ki ga je dobil malo pred tem. Vse lepo in prav.

Prejšnji teden, pa so imeli sistematski pregled, kjer so otipali kako naj bi rak izgledal. Fant pravi, da je bulica enaka kot njegova. Očitnih znakov pri tej bolezni namreč naj ne bi bilo, pa vendar se sprašujem ali je možno, da se v 5 letih ne bi pokazalo čisto nič? Jaz se tolažim s tem. Povedali so jim, da je znak povečanje prsi. Se je pa fant v zadnjih treh mesecih zredil in sem mu kakšen mesec nazaj v hecu rekla, da bo imel kmalu večje prsi od mene. In sedaj je vse to povezal, poleg tega, da so jim tam povedali, da bolezen najpogosteje prizadane mlajše moške.

V petek gre k zdravnici, ki bo bulico še enkrat otipala in upajmo na najboljše. Pa vseeno me zanima ali ima kdo kakšne izkušnje in ali se tudi vam zdi nemogoče, da če bi bilo kaj hujšega, da se v petih letih ne bi pokazalo nič?

Hvala

[kr.ena]

Kolikor se jaz spoznam, je bolj malo možno, da bi rak 5 let miroval ... kaj več ti bomo pa tule težko povedale.
Vem, da se vama zdi do petka neskončno daleč ... poskusita ne razmišljati o tem do takrat. Če je bulica tam že 5 let, dodatni štirje dnevi ne bodo naredili bistvene razlike.

[rEbEcCa]

Vem ja. Fant mi je včeraj zvečer zaupal to skrb. Jokala sem celo noč, čeprav vem, da ne smem. Sploh ne pred njim. Obljubila sem mu, da ne bom povedala nikomur, pa mi pomaga, če se razpišem tukaj. Sploh ne morem razmišljati trezno. Še vedno močno upam, da je to vse v njegovi glavi, zaradi predavanja na sistematskem pregledu. Strah me je, da je v 5 letih to vse skupaj napredovalo, pa vendar po drugi strani mislim, da to ni najbolj verjetno. Ne vem kaj bom, težko mi je, ker se pred njim delam dobre volje, v sebi pa jočem Če kdo ve karkoli o tej zadevi proooosim naj odgovori v tej temi.

Hvala vam.

[kr.ena]

Če ti kaj pomaga (čeprav seveda upam, da ne bo nič narobe) - poznam dva fanta, ki sta zbolela za rakom na modih in oba sta danes zdrava. Rak ni nujno smrtna obsodba ...

[rEbEcCa]

Hvala. Že celo popoldne brskam po internetu pa bi bilo morda bolje, če ne bi. Prebrala sem, da je rak na modih v 90 % odstotkih ozdravljiv, edino kar me mori je ta čas petih let, ko se lahko rak razširi na druge organe.
Kr.ena hvala ti za spodbudne besede, upam da bo vse OK. :knuddel:

[Tearjerker]

Zelo pogostjo se bulica na modih pojavi zaradi neprehodnosti semenovoda - to enostavno potem punktirajo in je problem rešen.

Če bi šlo za raka, bi ta zagotovo napredoval, poleg tega bi se tvojemu fantu izredno psolabšalo zdravstveno stanja: hud padec imunskega sistema, izredna utrujenost in zaspanost, bruhanje, glavoboli. Tako da, po moje ni nobene skrbi za raka tukaj. Vsekakor pa k zdravnici, vsaj za pomiritev živčkov!

Pa držim pesti, da bo vse OK :;)