Neplodnost

[rihanna27]

Moj najboljši prijatelj je včeraj zvedel,da ne more imet otrok,ker je neploden.Star je 31 let.Da pa je še huje,ko je to povedal svoji punci s katero sta skupaj 7 let,ga je zapustila.Se mislim,da je bla to ona prva šok reakcija ob novici.Sam vseeno ni fer z njene strani takšen odziv.Da pa je še bolj tragično,skupaj sta si zgradila hišo in jo zdaj v celoti še opremila.Res je še,da sta si oba ful želela otroka in sta se zadnje leto in pol ful trudila in delala na tem.Zdaj pa to.Bojim se,da on ne bo preživel tega.Sploh ne vem kak naj mu pomagam.Celo noč sem bla ob njem,ker nisem hotla da je sam,ker njegova punca,ki bi mu mogla stat ob strani,je bla nedosegljiva.Deloval mi je zelo uničeno,strah me je da se bo zaprl vase in premišljeval vse mogoče stvari.Sploh si ne znam predstavljat kakšna bolečina je to. Ne vem kak naj mu pomagam,da bo šel čez to?Kaj nardiš ko zveš kaj takega in je vse kaj si želiš ravno to nedosegljivo?
In ko sem to zvedla sem malo šla gledat statistiko in sem ugotovila šokantno resnico,v Sloveniji ima težave s plodnostjo vsak 5 par.OMG!!!

[lady gumica]

tvoj prijatelj je v težki situaciji. Moral bo sam predelat vse skupaj, ti mu boš po moje najboljš pomagala če mu boš stala ob strani in mu nudila oporo. Mogoče bo potreboval strokovno pomoč, ker take stvari so res hude. Drugega ti ne znam svetovati. Mogoče bo mu pomagal pogovor z nekom ki je ze dal to skozi.

[barbika_444]

Poznam dva taka para.....

1. Sta se sprijaznila, vložila prošnjo za posvojitev in čakata na otročička. Je pa res, da ko sta po treh letih ugotovila, da jima pač ne gre (zanositev), nista hotla it k zdravniku. Nista mela želje ugotovit pr kermu je problem in sta pustila stvari take kot so.

2. Par je razpadel. Ona si ni mogla predstavljat življenja brez lastnega (biološkega) otroka in je odšla. On je spoznal punco z otrokom, ki je njegova neplodnost ni motila. Sprejel je njeno hčerko kot svojo in sedaj uživata življenje.

Vse skupaj je zelo kočljiva zadeva. Sama si zase ne upam trditi, da bi ostala z nekom, ki ne more imeti otrok. Seveda je to samo hipotetično, saj v taki situaciji nisem bila. Mogoče bi se tudi sprijaznila, vendar dvomim v to. Sama sva s partnerjem 15 mesecev čakala na otročička.....sva bla že skor prepričana da ne bo šlo.....pa je blo hvala bogu vse OK. Sem pa veliko razmišljala o tem, da ne morem zanositi (po spontanem splavu, on ni bil vprašljiv). Mislim, da bi prekinila zvezo, saj bi si v nasprotnem primeru do konca življenja očitala (mogoče tudi poslušala očitke z njegove strani), da zaradi mene nima svojih otrok. Bala bi se, da bo nekega dne spoznal žensko, ki mu bo sposobna roditi naslednike, in me zaradi nje in želje po otroku zapustil.

Kar se pa tvojega prijatelja tiče ..... ima dva problema. Prvi je ta, da ga je zapustila draga, drugi neplodnost. Pomagaj mu preboleti izgubo ljubljene, z neplodnostjo se bo moral pa sam sprijaznit. Naj problem razčleni in se spopade najprej z enim, nato z drugim. Ne dvomim, da bo spoznal dekle, ki je njegova neplodnost ne bo motila. Vendar pa mora prej nehati motiti njega. Korak za korakom, in bo šlo. Možnosti za otroka je danes ogromno.

Pa še nekaj.....imam soseda, ki ima 18 letnega sina. Neverjetna podobnost je med njima. Iste kretnje, ista drža, isti način govora. Poznam ga celo življenje in nikoli nisem podvomila, da otrok ne bi bil njihov. Nekega dne pa smo načeli neko temo, in na dan je prišlo, da sta z ženo posvojila otroka. Vprašala sem ga s temi besedami: Kaj Miha ni vaš? To nisem vedela. Pa mi je odgovoril: Naš, naš, seveda je naš. Samo posvojen je.
Hočem povedati, da tudi če po naravni poti ne more imeti otroka, se mora zavedati, da otroka - sina ali hčerko - še vedno lahko ima. Čeprav se mu misel o posvojitvi danes zdi tuja in nesprejemljiva, bo čez nekaj let popolnoma spremenil mišljenje. Razlike v biološkem in posvojenem otroku ni - oba sta tvoja - je pa res da je genska zasnova drugačna. To pa je le predsodek, ki bo skupaj z razvojem in rastjo otroka popolnoma izginil.
Ostane le problem, kako o tem pepričati žensko (v tem primeru), ki je sposobna imeti otroke in ki si želi doživeti nosečnost in rojstvo .... ki ima močan materinski nagon.... ampak se da.....bo že našel pravo. Danes je veliko žensk, ki nočejo lastnih otrok, ki ne morejo zanositi, ki so že mame in nimajo tako močne želje po materinstvu.....le potrudi se je treba.

[mily]

Uh, to so težke stvari. Meni je skorajda neverjetno, da ga je punca pustila čez noč, zaradi neplodnosti. Ne vem no, sama sem si zelo želela otroka, ampak ne pač otroka, ampak najinega otroka. Če ne bi šlo, pač ne bi šlo. Verjetno bi se nekako sprijaznala, ampak vsekakor bi se prej zatekla po zdravniško pomoč.

Sploh če ima moški težave, je stvar mogoče malo lažja. Ponavadi ima vsaj nek % plavalčkov vredu in sem da tako oplodit. Pri ženski se znajo stvari malo bolj zakomplicirat.

[Gost]

Niti malo ne razumem reakcije punce.

Običajno par ne ve, da je s komerkoli karkoli narobe, dokler ne gresta na preiskave. In če poskušata z zanositvijo vsaj eno leto pa ni rezultata, verjetno dobivata vse večje pomisleke - in če se potem odločita za preiskave, se verjetno pred tem že kaj pogovarjata o morebitni situaciji, če je kdo neploden ali pač ne? Jaz si predstavljam, da se s partnerjem pogovarjaš tudi o tej potencialni situaciji. Ja, seveda je potem v praksi vse drugače, če se izkaže, da je kdo res neploden, ampak odziv te konkretne punce je za moj okus obupen. Ok, si v šoku, si žalosten, si razočaran, si jezen, si v dvomih, kako naprej. Ampak po sedmih letih nizanja skupne prihodnosti ne odvihraš kar tako.

Mogoče on tega zdaj ne vidi, ampak kaj bo z osebo, ki odide takoj, ko nekaj ne gre po načrtu? Poleg tega je to zelo intimna zadeva tega fanta, ki je od vseh verjetno najbolj prizadela prav njega in če te potem razočarana še ljubljena oseba - huh, hvala lepa za takega življenjskega sopotnika. Malo empatije, ljudje.

[rihanna27]

Jah mene pa sploh njena poteza ne preseneča,vedno je bla taka kao ona velja nekaj več kot ostali,sam on je njo sprejemal in ljubil tako kot je in zdaj je nažalost ugotovil,kakšna je v resnici,ko nastopijo resne težave.In mislim,da ona ni pripravljena bit z nekom, ki ne more nardit lastnega otroka.Tak da mislim,da je(bo) njuna skupna zgodba končana,ker niti ne verjamem da bodo njegovi stari trpeli takšne muhe od nje in obnašanje,ki ga nudi njemu,in ja to po 7 letih skupnega življenja.Razen če se ona hitro ne spametuje.
Ja se on je ravno to nardil,pač za svoj notranji mir je šel na testiranje.Pri njem je dokončno dejstvo,da ne more imet otroka,je potrjeno.
Mislim,da bo res on rabil neko strokovno pomoč,ker drugače ne vem kak se bo lahko izvlekel iz tega.Vem,da on je pripravljen posvojit otroka,ker tolk široko gleda in ni nekam zakompleksan in tudi vem,da bi bil sposoben sam vzgajati otroka,mu nudit vse.

[punkie_]

jao po tolkih letih ga pusti zaradi take stvari? ljubezen pa taka
sklepam da ga potem ni mela nikoli rada. js si ne predstavljam da bi kar odkorakala. poleg tega so še druge rešitve- recimo umetna oploditev, če je ona plodna, in potem lahko še vedno dobi svoje veselje, 20 kil gor, trebuh in strije, če ji jih že tako želi. se mi smili ta fant, da je naletel na tako kozo.

kako pomagat? pogovor,s toj mu ob strani če te rabi, in pa predvsem čas rabi.

[Maped100]

bioenergetik...

[mily]

jao po tolkih letih ga pusti zaradi take stvari? ljubezen pa taka
sklepam da ga potem ni mela nikoli rada. js si ne predstavljam da bi kar odkorakala. poleg tega so še druge rešitve- recimo umetna oploditev, če je ona plodna, in potem lahko še vedno dobi svoje veselje, 20 kil gor, trebuh in strije, če ji jih že tako želi. se mi smili ta fant, da je naletel na tako kozo.

kako pomagat? pogovor,s toj mu ob strani če te rabi, in pa predvsem čas rabi.

, ker to je pravilo nosečnosti al kaj???


Če ne znaš brat, si je želela otroka

[Mimi_M]

Meni osebno sicer otrok ni smisel in cilj življenja, na prvem mestu mi je nek zdrav, ljubeč in za oba partnerja zadovoljiv partnesrki odnos in midva tudi ne načrtujeva otrok...
Razumem, da nekomu otrok tako ogromno pomeni, ampak ne razumem pa tega, da mu pomeni več kot partner??

[punkie_]

jao po tolkih letih ga pusti zaradi take stvari? ljubezen pa taka
sklepam da ga potem ni mela nikoli rada. js si ne predstavljam da bi kar odkorakala. poleg tega so še druge rešitve- recimo umetna oploditev, če je ona plodna, in potem lahko še vedno dobi svoje veselje, 20 kil gor, trebuh in strije, če ji jih že tako želi. se mi smili ta fant, da je naletel na tako kozo.

kako pomagat? pogovor,s toj mu ob strani če te rabi, in pa predvsem čas rabi.

, ker to je pravilo nosečnosti al kaj???


Če ne znaš brat, si je želela otroka

in edina pot da maš otroka je da ga rodiš ane

če nisi razumela, hotela sem poudariti da so tudi druge poti in da ne rabiš kar odkorakat- lahko posvojiš, če pa si tako zelo želiš lastnega otroka pa imaš tudi umetno oploditev. samo na te možnosti verjetno ne pomisliš, če ti ni kaj dosti do partnerja in je verjetno že kje drugje škripalo

[Aloha]

Odgovor na prvi post bi lahko biu tut "sreča u nesreči". Nihče si ne zasluž partnerja, k te po tolkih letih zveze in grajenja skupne prihodnosti pusti samga zarad nečesa, na kar oseba nima upliva. In to dons, ko medicina tok hit napreduje, da še takrat, ko se zdi situacija brezupna, lahko naslednji dan pride rešiteu. Pač se ne bo "zgodiu" naraščaj zdej takoj, kar pa ne pomen, da se ne bo enkrat u prihodnjih mescih, letih.

Jst zase lahko z gotovostjo trdim, da partnerja nikoli in nikdar ne bi pustila, ampak nardila use, da bi nama (u prvi vrsti pa njemu) olajšala situacijo, obupala pa sploh ne bi (do zadnjega). Skupi u dobrem in slabem ...

[Snow flake]

Ja no, tole je pa tud ena zamimiva štorija, da je punca kr odšla, takoj. Ponavadi se to zgodi, ko par že gre skozi določene poti in ovire in istega, ki je zdrav člen, omejuje to, da zaradi partnerja ne more do potomcev in se odloči za razdor veze.

Me pa zanima, kaj je pravzaprav on izvedel pri zdravniku. Samo to, da je neploden in da ni niti 1% možnosti priti do biološkega otroka? No ne vem, mogoče res to že takoj rečejo. Ampak zdravnik bi mu moral predstaviti tudi možnost za nadaljevanje, poizkus z umetno oploditvijo.

To je bil šok za njega, definitivno. Predstavljam si sebe, ko nikakor ni šlo, zmajevanje zdravničine glave ob reultatih izvidov in soočenje s tem, da nama preostane poizkus umetne oploditve.

Kako naprej? Slediti navodilom in poizkusiti ter upati in ne izgubiti volje ob porazu.

Ona je očitno zagledala ob tem ogromno prepreko in neizbežen izhod iz tega. Jaz sem mu rekla - pojdi in si najdi eno, s katero boš imel potomce, samo povej mi prosim o tem. Ostaja tu.
Neplodnost je bolezen. Je pa res, da na tem področju, kjer nam omejuje srečo v obliki potomcev.
Mogoče se ni bila pripravljena soočiti s čemerkoli povezanim s tem in je videla idealno spontano zanositev v smislu - waw, test je pozitiven. Sej to vsaka in za vsakogar je šok, ko ne gre tako.

Ne vem sedaj, ali je to to, ali je njena odločitev dokončna, če ni, se ji lahko lepo pove, da obstaja možnost umetne oploditve, da lahko poizkušajo le pridobiti kakšnega primernega plavalčka, če pa ne, pa tu ostaja darovana moška spolna celica ali posvojitev.
Če pa je odločitev dokončna, pa naj se on postavi na noge. To ne gre čez noč, upam pa, da mu boš ti v pomoč. On se mora sprijazniti z dvemi dejstvi in če bo imel podporo najbljižjih, se bo rešil iz vsega skupaj.

Seveda mu pa želim, da se mu življenje obrne na bolje.

[fun]

O tem ne vem veliko, ampak opažam, da se to NA ŽALOST ogromnokrat zgodi prav tistim, ki si najbolj želijo otrok (moja učitelca iz vrtca npr... Živi in diha za tist vrtec, svojih otrok pa ne more imet Na srečo je pred kratkim poročila "samohranilca" in zdej ma njegovo punčko čist za svojo )...

Kaj pa umetna oploditev?

Jaz težko rečem kako bi reagirala na tako novico. Sem pa skoraj prepričana da ga zaradi tega ne bi zapustila partnerja..

[softTouch]

Meni osebno sicer otrok ni smisel in cilj življenja, na prvem mestu mi je nek zdrav, ljubeč in za oba partnerja zadovoljiv partnesrki odnos in midva tudi ne načrtujeva otrok...
Razumem, da nekomu otrok tako ogromno pomeni, ampak ne razumem pa tega, da mu pomeni več kot partner??

jst mam par prijateljic,ki jim je imet otroke življenjski cilj in mislm,da bi putile partnerja,če ta ne bi mogel (ali hotel) imeti otrok. ravno zadnjič mi je ena rekla,da bi raje izbrala imet otroka (kot samohranilka) kot pa imet še tako super partnerja (pa bit brez otrok).
zdej če ga je punca pustila nima druge kot jo prebolet in it naprej. se pa tud men zdi čudno,da ga je pustila v istem momentu ko je zvedla,da je neploden,ker maš vseeno možnosti zdravljenja in umetne oploditve. sam, itak vsak zase ve kako in kaj. jest recimo partnerja ne bi zarad tega pustila,ampak itak ne vem če bom sploh kdaj imela otroke,ker mi to ni ravno največja želja.