Napad panike

[Mallina]

Rada bi vam napisala nekaj malega o tem, verjetno je bilo že kaj od tega napisano, upam pa da bom komu lahko tudi pomagala
Sploh tistim, ki se z njim srečajo prvič in ne vedo veliko o njemu.

Panični napadi so med najbolj neprijetnimi simptomi stresa, za njimi pa trpi približno vsak deseti odrasel človek.
Napad panike se zdi ko "strela z jasnega", vendar se ponavadi izkaže, da gre za posledico preobremenjenosti s stresom, skrbmi in z dogodki, ki se jih le na pol zavedamo. To kopičenje notranjega stresa je v povezavi s situacijo, v kateri se morda počutimo malce ogrožene, včasih že zadosten povod za neprijetne telesne simptome.

POMNITE: Napad panike ne povzroča telesne škode, zaradi njega ne boste niti omedleli, niti znoreli, niti doživeli srčnega napada!

Dejavniki, ki poganjajo in vzdržujejo spuščajočo se spiralo panike, so telesni simptomi, skrbi in izogibanje določenim situacijam. Ko ste enkrat doživeli napad panike, boste vedno pričakovali, da se bo ponovil; postali boste pozorni na vsako najmanjšo težavo, ki je sicer ne bi niti opazili. Če si boste vse to dogajanje narobe razlagali, boste postajali vedno bolj zaskrbljeni in panični. Zavedajte se, da so napadi panike sicer neprijetni, vendar nenevarni. Če se boste iz strahu pred njimi začeli izogibati določenim situacijam, boste vedno bolj omejeni in negibni, vaš strah pa bo vedno hujši. Če pa boste pripravljeni strah razumeti in se soočiti z njim, boste kmalu spoznali, da ga lahko PREMAGATE!

KAKO PREMAGAMO NAPAD PANIKE?

1. BODITE RAZUMNI
Občutek panike je povsem normalna telesna reakcija, le da je pretirana. Napad panike je neprijeten, a neškodljiv pojav.

2. OSTANITE PRISEBNI
Opazujte dogajanje v svojem telesu. Pomirite se in se osredotočite na besedo "mir", hkrati pa ostanite dejavni. Sprostite mišice in vzravnajte ramena, da boste lahko globoko dihali.

3. POMEMBEN JE SAMO TA TRENUTEK
Ne razmišljajte o tem, kaj vse bi se lahko zgodilo.

4. SPREJMITE SVOJE OBČUTKE
Napad bo kmalu minil.

5. IZMERITE STOPNJO SVOJEGA STRAHU
Ocenite ga z ocenami od 1 do 10 in opazujte, kako upada.

6. VZTRAJAJTE V SITUACIJI
Če pobegnete iz situacije, se bo ponovila v še težji obliki.

7. DIHAJTE POČASI IN GLOBOKO
Osredotočite se na izdih.

8. ZAMOTITE SE
Pozorno preučujte okolico.

9. POGOVARJAJTE SE
Bližnjemu prijatelju zaupajte svoje občutke.

10. SKONCENTRIRAJTE SE
Ko občutki panike polagoma uplahnejo, še enkrat razmislite, kaj ste počeli pred napadom.

[moi T]

Napad panike je vedno psihične narave!
Meni se je dogajalo okrog 13,14 leta, ko sm v OŠ dvakrat zaporedoma šla bruhat sred pouka in pol me je blo podzavestno strah, da se bo to nonstop ponavljalo in da mi bo učiteljca rekla, da kaj se zmišljujem! In pol sm se tresla, spala sm lahko sam pr mami u postelji in slabo mi je blo, ko je blo treba u šolo! Potem pa sm bla čist kul, če sm doma ostala! No pol sva se z mamo pogovorili in sm sama sebe prepričala, da sm šla u šolo. In mi je sredi pouka spet šlo na bruhanje in sm se potila, sam si rekla, da bom zdržala tudi če bruham sredi razreda! In pol je minilo! Vse je u glavi, reče moja mamica .

[norolescentka]

js mam tut to. najprej sm tečna, nato izbruhnem zarad malenkosti, pol pa v jok, hlipanje, izgubljam sapo, tako zelo diham kot astmatik, pol mi vse dol pade, počutim se ničvredno nevredno živet, da me noben nima rad, da mi nč ne rata...pol pa grabim za raznimi NOŽI in ostrimi predmeti....takrat rabim samo čvrst objem, tolažbo, da se moja panika pomiri....ampak včasih traja to tut celo noč, zjutraj sem pa kot da bi me kdo povozil in traja cel dan da pridem k sebi.

Jst mam to zato, ker mi je umrla mama in mam dosti potlačenih čustev. Tako da vzrok vem, e vem pa, kako ga odpravit. Je pa grozno in vem da škodujem sebi, pol pa še vsem okoli mene. Nazadnje se mi je prvič zgodilo, da sm šla od vsega hudega bruhat, nato sem še poskušala omedlet, isto se je zgodilo tut zjutraj ko sem vstala. Najprej bruhat, pol omedlevica ter pritisk 90/55...pol mi je pa lubi skuhal kavo in sm žemljo pojedla ( kar v postelji) ter pršla lepo k sebi.

Ma katera kak nasvet? Men se bo od tega resno skegljalo.

[norolescentka]

POMNITE: Napad panike ne povzroča telesne škode, zaradi njega ne boste niti omedleli, niti znoreli, niti doživeli srčnega napada!


.

Js bi omedlela, če se ne bi sredi wc-ja ulegla na tla...v glavi sm mela mravljince, vrtelo se mi je ter začela sem padat v temo. sm že omedlela ( ne zarad panike) in tokrat je bil isti občutek....no ja morda pa nimam napadov panike potemtakem, ker tvoj opis paničnih napadov je proti mojim tko čist na easy.

[Mallina]

veliko vem o tem, ker sama premagujem anksioznost..naj ti napišem nekaj o vsem skupaj mogoče ti bo kaj o tem kar bom napisala koristilo- delam pa po ameriškem programu, ki ga je za premagovanje anksioznosti uporabljala tudi oprah - program je predstavla tud v svojih oddajah..

--ko človek doživlja paničen napad je poln adrenalina
--povečan adrenalin pa povzročajo zunanji stresni dejavniki (npr. gneča v prometu, govor pred množico..)
--poznamo zunanji in notranji stres- primer: ljudi je strah letenja - imajo malo treme ki jo prebrodijo ko so enkrat na letalu, ljudje ki so nagnjeni k anksioznosti pa strah nemorejo premagati in začnejo s svojimi mislimi ustvarjati notranji stres (ustvarijo ga z razmišljanjem, kaj če ne bom mogel kontrolirati svojega obnašanja in bom začel zaradi panike kričati, kaj če bom omedlel in si naredil sramoto, kaj če znorim..in podobno) notranji stres pa pomeni - strah, ki še poveča adrenalin in začnejo se kazati telesni znaki kot so - oteženo dihanje, tresenje, potenje in hkrati mrzlica, nervoznost.. bolj kot se osredotočajo na te simptomi bolj večajo svoj strah in posledično pride do paničnega napada, ki ga ustvarijo pravzaprav s pretirano reakcijo, negativnimi mislimi, z vprašanji v stilu "Kaj če..."
-- sami ustvarjamo simptome s svojim neracionalnim razmišljanjem
--zelo pomembno je da odkrijemo zakaj se panični napadi pojavljajo
-- ker paničen napad ne more trajati več kot nekaj ur, se le-ta pogosto sprvže v depresijo

da vam vse obrazložim še bolj posplošeno:

STRESEN DOGODEK (npr:izpit)
pojavi se zunanja upravičena anksioznost -stres
kemijske izpustitve (adrenalin
telesni simptomi

NASLEDEN KORAK JE ODVISEN OD VAS

NAPAČNA POT:
--strah telesnih simptomov
--notranja anksioznost "zakaj se počutim tako?"
--še več kemijskih izpustitev -adrenalin
-- še več telesnih simptomov
--strah pred poslabšanjem simptomov
--osuplost in zmedenost
--še večji strah zaradi telesnih simptomov + še večja osuplost
-- še več kemijskih izpustitev
--PANIČNI NAPAD
--osuplost, utrujenost in depresija

PRAVILNA POT:
--sprejetje simptomov
-- "Kaj me mori, kateri problemi?"
-- pomirjajoč nagovor samega sebe - NPR: "Normalno, da se počutim malo slabše, saj me čaka težek izpit. Minilo bo."
-- pozitivno odvračanje
--POMIRITEV
-- nič utrujenosti ali depresije
-- nič kronične anksioznosti
-- nič bolečin

zelo pomembno je tudi dihanje za pomiritev:
eno roko položi na prsni koš eno pa nad popek.najprej vdihni skozi nos za dve sekundi, izdihni skozi usta in štej do štiri. Dviga in upada naj del nad popkom in ne prsni koš.

upam da sem lahko komu pomagala

[||MuCkAa]

OMG, ta vprasanja "Kaj ce... " prav dobro poznam

[bleona]

okej jz mam naslednji problem,ki sem se ga zavedala sele pred kratkim.Zgodilo se mi je ene parkrat in ne v dolocenih periodah ampak kar tkoin nevem ce je lahko kaj povezano med sabo.Na avtobusu s klimo ni bilo nikjer za sedet,ljudje so stali.Zdel se mi je kot da vsi gledajo mene.Od zivcnosti sem padla skupi.Na avtobusu sem drugace padla skupi v 5-letih ene 3.,samo tisto povezujem s slabim zrakom na busu in prevec ljudmi,ker takrat nisem mela takega filinga,da me vsi gledajo.Potem se mi je zgodilo 1x v soli ko me je 1 debil neki prcal v glavo in mi vzel kljuce(kr tak za foro,pa ze tako sem bila neki slabe vole) ter mi jih ni hotel vrniti.Takrat je bla se neki cajta zajebancija,sva se zajebavala pa vse,potem sem mu parkrat resno rekla naj mi vrne,potem se mi je totalno sfukal.Puscico s kuliji sem mu vrgla v glavo,se drla na njega,na jok mi je slo,potila sem se,oci sem imela izbuljene pa se tresla sm se(vglavnem roke in spodnja ustnica).Potem se mi je pa zgodilo se pred kakim tednom v spaniji,ko me je nek ogaben tip v diskacu polil z neko svinjarijo(ponesreci),medtem ko smo s prijateljicami plesale.Strgal se mi je podobno kot v prejsnjem primeru,le da je blo se 3x hujs.Tresla sem se kaih 10 minut in jokala...Poleg tega se mi je ene 3x zgodilo,da ratam tok zivcna pred nezanimi ljudmi(zdi se mi da vsi vame gledajo,na jok mi gre,tresem se,da sploh nevem od kje to,ker sem drugace ful komunikativna pa vse..Tole sprasujem,ker se mi je tole zgodil res v velkem razmahu in se mogoce slis ful hudo,ker sm napisala vse naenkrat,samo kaj mislte o tem.Ful mi je bed ker zdej kolegi in kolegice s katerimi smo bli v spaniji misljo da bi mogla it k psihiatru in da to ni normalno.Bi mogla res h kakemu psihologu,kaj je sploh to,se je to zgodil samo men al je mel se kdo kdaj kej podobnga.

[Yazmeen]

Hmmmm, kšn napad panike, paranoja...??? Kaj pa vem, je pa 100% psihičnega izvora

[Miss September]

Ne jemlji obiska pri psihologu kot nekaj slabega/nenavadnega. Priporočam ti, da se zaupaš neki strokovni osebi. Gre se kvečjemu zate, in dejstvo je, da ti bo bolje, če boš nekaj storila za to, da ti bo bolje. Očitno je, da vzroki izvirajo iz tvoje psihe: živčnost predvsem, nesigurnost, morda strah... To bi morala odpraviti nekako. Npr. meni se je velikokrat vrtelo zaradi teh vzrokov. In morala se boš naučiti obvladati v takih situacijah. Mislim, da se je meni dogajalo podobno, vendar dosti bolj neopazno.

[bleona]

ja sej se mi ne zdi obisk psihologa neki ful,samo rada bi prej kaksno mnenje,da ne bo mislu da samo kej pretiravam al pa kej...nevem no..hvala, pa se kej napiste=)

[LovelyM]

Nisi sama. Verjetno trpiš za napadi panike. Tudi jaz sem jih doživela pol leta nazaj na podoben način. Vsekakor čim prej pojdi do osebne zdravnice in ji povej kaj se ti dogaja, da te napoti k psihiatrinji.
Vsekakor je težava psihična in pri današnjem tempu življenja ni to nič nenavadnega. Te težave ima veliko ljudi. Upam, da bo kmalu bolje.

[red*cherry]

Jst ti tud svetujem da greš k psihiatrinji. Teb je to udarlo ven v nekontroliranih situacijah z ljudmi, lahko pa bi kej druzga. Npr. poznam primer, da si je punca skoz umivala roke ker se je panično bala umazanije, robčke je mela pod postlo in take stvari. To ni nč tazga, kar bi blo čudnga, kar je napisala že LovelyM.

[Snow flake]

Kot predhodnice, bi ti tudi jaz svetovala obisk psihiatra. Razloži mu/ji, kaj te muči, kako si odreagirala v opisanih situacijah, kako se ob tem počutiš in se pogovori z njim, ničesar ne zadržuj v sebi, ker bo tako zdravnik lažje postavil diagnozo in ustrezno pomagal. Ti pa le pogumno stori ta korak, ker bo dobro zate.
Obrneš pa se še lahko na portal Društva Dam in na njihov forum.
Srečno!

[lipgloss]

moje mnenje je tudi, da je vse to psihičnega izvora...kot je yazmeen napisala...tukaj ti prej psihiater pomaga kot psiholog...

[Gost]

Verjetno gre za katero od oblik anksioznosti.

Ni fora v tvojih reakcijah, agresiji, ampak v tem, da se v določenih situacijah počutiš strašno ogroženo in posledično pretiravaš z agresivnim odzivom.

Pobrskaj po googlu o anksioznih motnjah, najdeš veliko uporabnega, tudi možne rešitve, potem pa sama presodi, ali bi bilo dobro obiskati psihologa (psihiatra ti za začetek ne priporočam, ker zdravil za anksioznost ni, predpisujejo antidepresive, se pa v lažjih oblikah da preživeti tudi brez njih), ki te lahko z vedenjsko terapijo usmerja naprej ali pa te zdravi zgolj s pogovorom - najprej mora itak ugotoviti, v čem je sploh problem.