Motnja prehranjevanja

[Dadyka15]

Živjo! Tudi jaz mam en problem pa nevem če ravno spada pod motnje prehranjevanja. Uglavnem s fantom imava težave že od aprila, zadnje 2 tedna pa je še posebaj napeto med nama.
Skrbi me namreč to da sem v teh dveh tednih prišla iz 56 kg na 52 kg, visoka pa sem 176cm. mate kak nasvet kako naj pridem nazaj na 56 ali več..Včasih kar pozabim jesti ali pa mi hrana sploh ne tekne.

kot da bi sebe brala
pr men je blo isto, pol čez neki cajta (en mesec) sm pa dubla ˝napad˝ lakote in se mi zdj dogaja d sm skoz lačna...probaj se pomirit pa odmislit skrbi pa bo bolš...preveč si napsiherana...

[BaByBlu]

se najdem v vajinem postu,
zadnje čase sem totalno napsihirana, nakopičl so se problemi
včeraj sem kr naenkrat ugotovila da so mi majcke in hlače, modrčki preveliki, uglavnem sem kr dost shujšala v cca. enem, dveh mesecih
fora je še v tem, da sem bla ful pod stresom in posledično sm se relaksirala s telovadbo
če pa pomislim nazaj sem pa ful malo jedla ker nimam več občutka za lakoto, sploh apetita nimam nobenga tapravga... kako naj to rešim?

[polly-polly]

Jaz sem pa ravno obratna. Treba je odpravit vzrok stresa. Oziroma zamenjat percepcijo nanj. Poskusite se sprostiti s kakšnimi sprostivenimi tehnikami (joga, pilates, meditacija, ...), branje knjig, pisanje dnevnika, kakšen hobi, .... mogoče se kdaj tudi mal posilit s hrano. Predvsem pa ne razmišljat o tem kako hujšate oz. o slabih stvareh, ampak najdite pozitvine stvari, na stvari za katere ste hvaležne in se osredotočte na to. Včasih si je pa treba tudi dat čas, da mine, da se spočijete, ....

[positive vibration]

Pomembno je tudi, da vneseš nek red v vsakdanjik. Da se ti ne zgodi, da "pozabiš" jest, tudi če imaš stresno življenje.
Vsaj zjutraj, da se navadiš, da ne greš od doma, če ne ješ. Kaj pa je tistih 10min za športmuslije se prej vstat...

[tasha125]

Ker imam tudi sama izkušnje z nezdravim odnosom do hrane, sem se odločila da zgodbo delim z vami in upam na pomoč.
Že 5 let se vleče moj začaran krog. Nikoli nisem bila zadovoljna s svojim telesom pa nisem nikoli bila debela. Ampak vedno sem mislila da če shujšam par kilogramov bom lepša bolj samozavestna in predvsem srečna. Vseskozi sem se obremenjevala s težo pa par dni ful mal jedla pa nism zdržala in se spet nažirala itd. Do pike na i je prišlo letos ko se enostavno nisem mogla več kontrolirati. Zaradi vseh teh nihanj in obremenjevanj sem lahko mislila in mislim samo še na hrano in kaj smem kaj ne smem. kaj redi in kaj ne. Po dveh mesecih totalnega prenažiranja (pojedla sem lahko sendvič za večerjo in jogurt pa ni bilo dosti in sem se napokala dobesedno do koncaa in to vsaki dan) sem se zredila za 10 kilogramov. To je bil vrhunec...vedno sem nihala samo kilogram dva..in potem jih dobim 10 sama sebi sem se počutila tako ogabno da se tudi pogledat več u ogledalo nisem mogla. Odločno sem začela hujšati. Vsak dan pol ure športa in črtala iz jedilinika vseee kar ni zdravo. Pojedla pa samo 1100 kcal. seveda sem v enem mescu shujšala 5 kg in sem ponosna na to, ampak ne vem res ne vem kaj bo ko bom shujšala še ostalih par kg. Da ne bo pomote nikoli nisem bruhala se stradala in to, in enostavno vem da nisem tak človek ki bi se lahko za vedno odrekel dobri hrani ker na dieti sem se in se še vedno odrekam vsemu kar imam rada ( sladkarije, mamina kuha, kruh..). Strah me je, da bi se ponovno začela nažirati in da četudi se ne, bi pri normalni hrani začela dobivati kilograme nazaj. Strah me je da nikoli ne bom odvrgla misli od hrane ( samo o temu še razmišljam). Ko se poglobim v to kaj me žene da jem, enostavno ne najdem vzroka, saj sem namreč srečna, zaljubljena in vse, samo lušta se mi in to me žene da jem. Zajtrk kava, rogljiček in še vedno ni dosti še vedno bom pojedla par piškotov in čez pol ure še čokolado in čez eno uro kosilo saj to ni normalno upam da dobim kakšen odgovor, ki bi mi bil res v pomoč

[dot]

^^ A taki občutki so se ti začeli pred 5 leti ali je bilo to že prej prisotno, pa ti jih je uspelo obvladovat? Se ti je mogoče pred 5 leti zgodila kakšna prelomnica, kakšen stres ali dogodek, ki si ga podzavestno hotela začet kompenzirat s hrano? Ponavadi so kakšni taki preskoki psihičnega izvora (vsaj začetek, potem ko se enkrat navadiš takega obnašanja, pride pa že v navado, ki se je težko otreseš, četudi je prvotni vzrok že minil)... No, lahko bi bilo pa tudi kaj fizičnega (stalen občutek lakote zaradi kakšnega hormonskega neravnovesja ali česa takega)

[HuDoBa]

Meni se isto dogaja. S tem, da jaz vem, da mam tako potrebo po hrani, ko sem razočarana nad nečim v svojem življenju (ljubezen, faks, služba, družba, karkoli) in se pol prenajedam...dan, dva...pol se pa probam zbrihtat in me mine...do naslednjega "poraza".

[Mishela]

motnje prehranjevanja niso isto kot motnje hranjenja.

[dot]

^^ Jp, seveda ne, kdo pa je rekel, da so Tole, kar sta punci opisali, itak še bolj izgleda kot motnja prehranjevanja in še ne hranjenja, tisto je kvalificirano že kot bolezen (ok, pri tashi125 je verjetno že celo preraslo, sploh če ima psihološko ozadje ). Imamo pa tudi posebno temo o motnjah hranjenja, samo izgleda je tasha v iskalniku prej našla tole in svojo zgodbo umestila sem

[floribunda]

http://www.youtube.com/watch?v=jWKXit_3rpQ#t=284

[Mishela]

ja.. ampak potem spoznaš da je večji razlog za motnje zloraba v otroštvu, ali stremenje k perfekcionizmu, ali samokaznovanje, ali depresija, itd.
mediji pripomorejo, ampak ne pri vseh

[monicadelacalli]

Tokrat pozivam vse k prebiranju in debatiranju o resni temi sodobnega časa, ki jo marsikdo nezavedno prezre.

To je oblika motenj hranjenja. Mnenja sem, da lahko pišemo in govorimo o marsičem, a najlažje se izrazimo na podlagi lastnega življenja, izkušenj, z željo ozaveščati ljudi, jim kar se da brezpogojno pomagati in se povezovat, da bi do resnih problemov ne prihajalo.

Zatorej prilagam link do svojega članka MOTNJE HRANJENJA, kjer bo vsak našel sebi lastno besedo, ki jo v realnosti doživlja, ali je doživel.
Vsak je dobrodošel, da si vzame čas, čas le zase, in se preda branju vrstic resnično pomembne vsebine članka, in s tem skuša pomagati še komu do streznitve v določeni življenjski situaciji, saj vendarle sam resnično težko vstaneš iz mrtve točke, če se čutiš skrajno zavrženega in nemočnega, brez prave osebe, ki bi že z eno samo kretnjo ali čutom blagodejno in čudežno vplivala nate.

Zatorej, veselo klik, ... morda celo sporočite med tiste, ki potrebujejo nasvet, upanje za naprej.

http://mojpogled.net/motnje-hranjenja/

In resnično hvala vsem, ki boste prebrali in razmislili tudi v svoji notranjosti, kjer vam lasten glas pove največ koristnega.

Lep večer še naprej, z željo, da vas žarek sončne topline zaobjame in ne izpusti.

Monica

P.s.: Spodaj prilagam še dva linka za pretekla, prav tako tematsko zanimiva članka, z željo, da prispevam le dobro družbi in okolju.

* PADLI ANGELI - http://mojpogled.net/padli-angeli/

* GLASBA- zdravilka duše - http://mojpogled.net/glasba-zdravilka-duse/

[marjetica85]

Nisem dietetik, vendar zdi se mi normalno, da so nekateri skoz lačni. Kar se tiče hujšanje, fora je v tem, da se ne omejuje količine hrane, ampak da se je nizkokalorično! Sadje in zelenjavo lahko ješ vsake pol ure in se ne rediš

[Green Cookie]

Predvsem je pomembna tudi količina zaužite hrane, pa tudi banana vsake pol ure ne bo koristna. Veliko sadja vsebuje dosti sladkorja, kar vsekakor ni dobro za zdravje v neprimernih količinah.

[..Evelyn..]

^To tvojo teorijo ovržejo nešteti vegani, ki pojejo na dan tudi do 18 banan, vred z vso drugo hrano. Problem pri sadju je samo takrat, kadar ga pojemo prevelike količine NA VRHU vse ostale kalorične hrane, ki smo jo zaužili ta dan. Ta sladkor v sadju in kako problematičen je, je en velik butast mit.