Droga

[*˙KiM˙*]

Tud jaz sem prebrala ze full clankov, knjig, zgodb na temo droge.

Ampak cisto nic ne pomaga vedenje o tem, ker te po eni plati se bolj vlece da bi poskusil. Tako, da tisti k vedo samo to, da je droga zelo škodljiva in da zaradi nje umre veliko ljudi, se veliko vec pa jih trpi, se droge zagotovo ne bodo tako hitro dotaknili kot tisti ki nas to zanima. Napisano za nas ne bo nikjer dovolj, dokler ne bomo sami občutili zadetosti.

Zato sem pred letom dni na prvi party odšla nabita z energijo, vzela sem efedrin (to je tista zadevica, ki jo bilderji konzumirajo, da se jim razsirijo dihalne poti al neki tazga, da jim pride vec kisika v misice,.. da shujsas, pa da vec fata porabis). No,.. in potem ko je feeling popustil, mi je dal kolega še eno tabletko, ki pa si je sploh nisem dobro ogledala, a mislim da to ni bil vec efedrin, ampak da mi je dal XtC. Tega sem se šele začela zavedati potem ko sem se spomnila kako sem se počutila, kako sem moovala po plesišču. Sčasoma sem se zares začela zavedati da je bil to XtC.

Potem sem občasno zategnila kakšno lajno spida. Feeling sploh ni bil kaj poseben. Počutila sem se normalno, kot da ni bi bilo nič. Mislila sem si da je bilo to zaradi prevelikoh pričakovanj, a naslednjič name ni naredil prevelikega vtisa. Zato sem to opustila.

Ko je na dan prišla zgodba o punci, ki je umrla zaradi X-a (v katerem je bil MDA in ne MDMA (vsaj mislim da je bilo tako)), sem mi zaprisegla, da XTC-ja ne želim več videti v moji bližini. In potem je moje mnenje o teh plesnih drogah prišlo na tako stopnjo, da na partijih s težkim srcem gledam moje vrstnike vse namaškaradene ko skačejo kot veverice zafleširani po plesišču, proti jutru pa vsi ležijo na wc-jih do konca zabedirani.

In po daljši pauzici sem dobila priložnost da preizkusim koke, eno izmed mojih največjih skritih želja. Priložnost sem zgrabila z obema rokama, ker toliko razuma sem še imela da sem vedela da droge v življenju ne želim kupiti, ker bi me to pripeljalo samo v pogubo. Feeling ni trajal dolgo, približno pol ure recimo, ampak bilo je božansko.

Alkohola se izogibam, ker mi pijanost ni prav nič ql feeling, travo sem poskusila samo nekajkrat, a me je izučilo, da ni nobene fore če se med poukom smejim, vsi ostali okoli mene pa so resni. Poleg tega, se mi zdi, da ženskam sploh ne pristaja tista jola v roki. Tako kot mi grdo gleda tudi debel cigaret v roki elegantne ženske. (Si predstavljate npr. katero od znanih slovenk s stekelnico piva in debelo cigareto v roki, NE HVALA!)

Občasno še zvlečemo kakšno lajnico bele, to pa je tudi vse.
Ostalih drog se izogibam in tudi ne nameravam še kaj preizkušati.

[kitty]

problem je sledec: moja sestra je ze drugic padla v ta krog, je sicer ze starejsa, vendar se je pac nekako zgodilo. pred kratkim se je vrnila iz dvodnevnega zdravljenja in sedaj naj bi bila "cista"..
najvecji problem pa je njena psiha.. u druzini ne vemo kako bi se lotli problema saj ne zivi vec z nami, noce pa priti domov da nam nebi bila u napoto. poleg tega je zelo deprasivna, nima prijateljev, stara druzba pa ji nebi dobro dela. bojimo se da se tega ne bo zlahka resila.
nasli smo ji sicer psihjatra h kateremu bo hodila, bi pa se mi nekako ji probali pomagat ce se le da.

skrbi me tudi za mamo, saj se zaradi tega ful sekira, to predstavlja nek stres za celo druzino..

seveda je cela stvar se bol zapletena kot se zdi, vendar ce mi kera lahko pomaga, se ji ze vnaprej zahvaljujem!

[jagodka]

Za nasvet vprašajte njenega terapevta- s čim in kako bi ji lahko pomagali.
Ker sama podobnih izkušenj nimam, je to vse, kar ti lahko svetujem. (Strokovnjak za določeno zadevo bo vedno znal najbolje svetovati...)

Potem pa pogumno na pomoč in sestra ti bo gotovo hvaležna.

[metuljčica]

pred kratkim se je vrnila iz dvodnevnega zdravljenja in sedaj naj bi bila "cista"..

Kako je lahko po dvodnevnem zdravljenju čista? A si mogoče mislila dve leti. Drugače pa ne vem kako pomagat.

Dokler ne bo spoznala, da droga ni življenje ji nobene terapije ne bodo pomagale. To mora spoznati sama.

[marateja]

Se strinjam z metuljčico....če sama ne bo spregledala, da ji droge uničujejo življenje lahko hodi na razne terapije, zdravljenja blablabla pa ji nič ne bo pomagal. Na vas je (celotni družini), da ji ob teh težkih trenutkih stojite ob strani in ji pač pomagate po najboljših močeh (kako se pozanimaj pri njenem terapevtu).

[opium]

TULEloh postavis kaksno vprasanje, poklices ali pa se osebno oglasis pri njih... poglej tudi na forum, velik pametnih stvari se najde + na forumu sodelujejo ljudje s podrocja zdravstva, psihiatrije, razni drugi friki k velik vejo o drogah in njenih posledicah, pa tud taki kot je tvoja sestra... napisi tam svoj problem, ni se ti treba registrirat, lahko ga anonimno...

[CommandykA]

po dveh dneh??? nikoli in nikdar ne more postat se manj pa ostat "cista"!
poznam primer ko je bil decko na metadonu...pa naj to ne bi bila neka huda droga...pa se tak je bil samo "vikend drogeras"...taksni ljudje sodijo v komuno..ne mislim nic zaljivega,samo tam jim bodo edino znali pomagat..bol kot to da jim bodo pomagali drugi bodo pomagali sami sebi...no ko sem ze omenla tega fanta...starsi so ga spravli v italijo pa si je po enem letu ful zazelel prit domov..pa ni smel...starsa sta mu dala pogoj da ce se vrne da pod njuno streho vec ni prostora zanj...odlocil se je da bo ostal dalje v komuni...in v tem casu sta se starsa odselila...po 4ih letih se je vrno cist!resnicno cist...s staro okolico vec nima stikov maja pa se namerava celo porocit..v italiji je nekaj zlo ucinkovitih komun vendar more oseba ki gre tja bit res trdno prepricana da se zeli ozdravit...tam ni nihce prisilno...vrata so ti vedno odprta( v smislu da prenehas zdravljenje kadarkoli,vendar ko en x gres se vrnit vec ne mores ). S casom postanes neke vrste "mentor" ostalim ki pridejo za tabo in jim pomagas... ne vem kaksen karatker oz voljo ima tvoja sestra ,vem samo da sem srecna za tega fanta da se je resil te droge in je koncno zazivel normalno zivljenje...res da je bilo tezko...tako za starsa kot tudi za njega...vendar zdaj na koncu se vidi da se je izplacalo potrpet saj so vsi neizmerno srecni...in tako je edino prav!pa dosti srece zelim tebi pa tvoji sestri..upam da bo vse OK!

p.s.-ce te se kaj zanima glede delovanja komun mi lahko napises zs in ce ti bom lahko ti bom z veseljem kaj povedala

[kathy]

Dokler ne bo spoznala, da droga ni življenje ji nobene terapije ne bodo pomagale. To mora spoznati sama.

Čista resnica! Človek more sam uvideti, da tako življenje ni pravo in da do ničesar dobrega ne bo pripeljalo....če jo boste na silo vlekli na zdravljenja in terapije, se lahko zgodi obratno....poznam primer iz prve roke

[CommandykA]

ja samo na zalost taksni ljudje to spoznajo zelo pozno al pa celo nikoli...in v tistih trenutkih je druzina tista ki ji/mu to spoznanje vcepi v glavo!

[kepka]

zal skoraj nihce od odvisnikov ne uvidi sam dokler ni popolnoma prepozno - ja pri teh stvareh se lahko govori tudi o tem, da je ze prepozno - da rabi pomoc in je tudi ne isce in jo zavraca, kakor da lahko neha kadar hoce sploh pa da mu ni treba. zal sama ne poznam nikogar ki bi se izvlekel iz tega! tebi in druzini predlagam samo da si ne zatiskate oci in veliko srece poguma in volje vam zelim

[tjaska]

najboljš je da neki časa ni v stiku z družino kr bo to v njej spet povzročilo negativna čustva. ful bi blo dobr če bi se lahko preselila nekam stran skupi s frendico ki ji zaupa (in se ne drogira). tisto česar definitivno ne rab, je prelaganje krivde na njo in obsojanje!!

[kitty]

pred kratkim se je vrnila iz dvodnevnega zdravljenja in sedaj naj bi bila "cista"..

Kako je lahko po dvodnevnem zdravljenju čista? A si mogoče mislila dve leti. Drugače pa ne vem kako pomagat.

Dokler ne bo spoznala, da droga ni življenje ji nobene terapije ne bodo pomagale. To mora spoznati sama.

to je posebno zdravljenje, kjer si enih 7h pod narkozo in pol te z nekimi zdravili scistijo..
seveda ni poceni..

[tjaska]

Dokler ne bo spoznala, da droga ni življenje ji nobene terapije ne bodo pomagale. To mora spoznati sama.

ja to je res sam... vse ji hočmo dobr, ampak to je velik težje kot samo dojet da življenje niso droge. to je toook težko dojet da si sploh mislit ne morte. če je to edina lepa stvar, če je povsod drugje samo obsojanje, negativnost, zavist, hinavščina... se ti zdi da je droga velik boljša od vsega tega. rad maš tud tiste ki so te przadel, lažje se ga je zadet k pa zbrat moč za korak naprej. ful ful ful je težko in ne more noben rečt da si je tist k pade v to, sam kriv. nihče ni kriv za nč! sam k bodo ljudje to dojel bo prepozn! vsaka stvar, ki se zgodi, ma pomen, je pozitivna, ker se iz nje neki naučimo. težja kot je lekcija, več od nje odnesemo. pogosto si ful pametne in stare duše izberejo težko življenje samo zato, da se še bolj izpopolnijo. tud tvoja sestrca si je pogumno izbrala to življenje in lahko je ful ponosna nase če ji bo ratal premagat droge. ker bo pol velik bolj močna kot tisti ki majo čist mejhno težavo (npr. kajenje, ki ga hočjo opustit) pa jo ne more odpravit. lahko pametujemo, lahko ji želimo dobr, ampak ona rabi čas... in potrpljenje. ni si lahko dopovedat, da je kej lepšega od letenja, brezskrbnosti, sreče, zaupanja, ljubezni, pripadnosti, lahkotnosti, svobode... droge so slabe, droge so smrt, govorijo... pravijo da ni vredno... da se ti vse maščuje. da ti bo žal, da boš hotel zavrteti čas nazaj... da ni vredno zapraviti življenja za tisti občutek... ampak če je to najlepše, kar ti lahko ta trenutek svet ponudi - je vredno, je VSE kar potrebuješ...

[kitty]

sej jst wse to na nek nacin skusam razumeti, pa nikakor ne morem in verjetno tudi ne bom. mi je ne bomo nic kritizirali, s potrpljenjem ji bomo skusali pomagati in upamo da se bo vse reslo..
problem je v tem da ona ni kot ostali s katerimi sem imela opravka, kot da bi od necesa bezala pa nevemo od cesa..
sama pa ni zgovorna, tako da nevemo kako bo..

[tjaska]

velikrat je problem v družini, čeprav je težko to sprejet. sej je blo vse v redu, mela je vse kar je hotla, nč ji nismo omejeval.. vrjetn si to mislijo starši. sam ni to tko! sam naj bo STRAN od staršev dokler se to ne reši!! ker so vrjetno oni problem. mogoče se je bala, da je ne bi sprejel, mogoče so ji hotl vcepit ene svoje vrednote, mogoče so mel prevelike zahteve, jim ni mogla zaupat. mogoče so v prepričanju, da ji hočejo dobr, nardil kej narobe. ni vse tok enostavno. moj nasvet - STRAN od staršev!! vsaj dokler se čist dokončno ne znebi težav.