Ustvarjanje družine

[=zabica=]

Nekako je navadno, da zenske bolj ali vec govorimo o otrocih, pa kako so lustni in kako bi jih imele in premlevamo o imenih se od casov, ko smo poimenovale vse plisaste igracke! In nisem navajena, da moski gledajo na otroke cisto raznezeno in kot strela iz jasnega izgovarjajo stavke:''zelim si imet otroka s tabo, imejva otroka...''
Moj je pred nekaj casa, po le parih mesecih zveze in poznanstva izrekel to in sedaj mi ne da miru... Zanima me, koliko med vami ima podobne izkusnje, kdo je vecja gonilna sila pri ustvarjanju druzine, kdaj moski zacuti to in kako pride do tega obcutka pri moskih? Starost ko planirate imeti otroke? Jih planirate ali se bo to zgodilo med potjo? Vase izkusnje?
Za otroke se ljudje danes odlocajo veliko kasneje, tudi pogoji so bolj kruti kot nekoc in vedno je nek razloga odlasanje!

[xxwoman]

Kolikor so mi pravile prijateljice, ki so si želele otroka, njihovi fantje niso bili ravno navdušeni... Najbolj značilen moški stavek je bil: "Saj je še čas za to..." Potem pa so bili čisto navdušeni, če je punca ponesreči zanosila Po mojem je moške malo strah te nove vloge Prav srečo moraš imet, če najdeš kakšnega, ki že pred nosečnostjo govori o tem, kako si želi otroke

[Tysia]

Zanimivo. Poznam kar nekaj moških, ki si želijo otroka, njihova dekleta pa pravijo, da ni še čas.
Drugače pa opažam, da je moja generacija (letnik '84) zelo pridna na tem področju. V zadnjem tednu npr. sta me in sošolka in ena prijateljica presenetili s tem, da pričakujeta otroka.

Sama sem trenutno brez fanta, tako da lahko govorim o preteklih vezah. Ja, bivši si je zelo želel otroka, jaz pa jasno še nisem bila pripravljena nanj. Izgledalo je ravno obratno kot naj bi: on je izbiral imena, govoril, kaj bo počel z njim, če bo fantek, kaj, če bo punčka, planiral, kakšen avto bi kupil, itd. Jaz pa sem ga mirila. Še dobro.

Starost, ko jaz planiram otroke? Hm, to bi pa težko rekla. Ko in če bom začutila. Mislim, da ne bom posebaj planirala, če se bo to zgodilo (upam, da ne bi bilo treba). V roku tistega "če bom začutila" seveda.

Mi je pa še vedno nekoliko hecna ideja mene z lastnim otrokom. Otroke imam sicer zelo rada in se dobro razumem z njimi...svojega pa? Ko (če) bo čas. In upam, da ko (če) bo njegov očka ob meni.

[Black Kitty]

Poznam same take primerke, ko so tipi bolj navdušen nad idejo imeti otroka (če odštejem sestrično in sestro). Tudi moj je čisto navdušen nad otroci in to da bo/bova enkrat imela otroka mu je najlepša na svetu. Meni pa ravno ne. Nisem navdušena, mogoče zato, ker sem jih predolgo merkala in ker imam strah, da bom taka mama ratala kot moja teta (ne bi ji dala otrok, čeprav je super oseba). Tako da trenutno nimam posebne želje, vem da enkrat jih bom želela imeti, samo ta trenutek mi misel, da bi imela otroka ni ravno prijetna. Ko bo čas za to, ko bova imela svoje stanovanje in službi, potem bo tudi čas za enega

[kr.ena]

V anketi manjka opcija "nikoli".
In mogoče še opcija "kadar se bo pač zgodilo, če se bo"

[Sweet Princess]

Good point, kr.ena Mislim da je še najbolj zdravo se prepustiti usodi...ko pač pride pač pride; Sicer pa sem sama obkljukala predzadnjo možnost...pa še ta se bolj nagiba proti 35...Sem že parkrat pisala, da mene otroci ne ganejo (še) in da moj materinski čut ni še čist nč razvit. No, sem zelo pozorna do drugiho otrok, bojim se jih ne, prjet jih znam prou (no, sej sm mela velik prakse z mlajšima sestrama), ampak da bi pa mene prijelo...tut k po rokah nosm kšnga malčka od sorodnikov...me ne gane niti za en moment da bi mela svojga. Se pač zanašam na to da bo tut moj dan enkrat pšou. Ko pač pride ta dan pride. Ampak imam fixno idejo da to ne bo prej k čez pet let K si bom dejansko zaželela svojega otroka...to takrat pa. Nej kr ostane tam v prihodnosti zaenkrat.
Kako pa moj gleda na to? Mislim da sva istih misli glede tega; No, mogoče je on malo bolj odprt glede tega...ampak - mogoče se egoistično sliši - sej bom jst tista k ga bo nosila in rodila...tko da final call je moj Takrat k mi bo materinska ura zatiktakala, pa čist nč prej.

Aja, sm še pozabla: K sm bla jst stara 20, 23...sm tut rekla da pa čez ene 5 let pa bi mela enga otročka...right...5 let je minilo in naj mine še 5 let, tut prou

[mily]

Midva sva si oba želela imeti in najina punca je bila načrtovana in zelo pričakovana. Ko sem rodila sem bila zelo mlada (teden pred 22. rd), moj pa 29. Meni je veliko pomenilo to, da si je partner želel otroka in nikakor ga ne bi hotla "siliti" v to. Drugače pa mislim, da je veliko k tej želji pripomoglo to, da sva takrat imela že lastno stanovanje in bila finančno neodvisna. Torej nisva imela nobenih takih večjih ovir.

[cukr8]

V anketi manjka opcija "nikoli"...

Ja, jaz sploh ne morem sodelovat v anketi ..

(ampak ok, saj sem že parkrat to omenila v drugih temah, tko da ni panike )


Me pa vseeno mal skrbi, če se kdaj zgodi čudež in bom imela partnerja, pa bi on začel s takimi idejami .. Ja no, pol pa raje nič

[iluzija]

(sem obkljukala tam nekje okoli 30ega...)

Moj postane ves histeričen (premočna beseda - siten postane), če mu kdaj omenim mojo prihodnost in mojega nekoč otroka. Popolnoma je proti vlogi sebe, kot očeta. Zase vem, da si bom enkrat želela imet mulčke in če bo takrat "enkrat" moj še vedno proti, najbrž ne bom imela kaj še iskat z njim (ali pač?). Še vedno sem prepričana, da je to le njegova trenutna želja, torej "neimeti" naraščaja, kar je razumljivo, ker pač še ni v takih letih, ampak malo me pa kdaj ustraši s tistim svojim odločnim, da naj sploh ne pomislim, da bova nekoč imela nekaj malega kobacajočega. Vidi se z mano v prihodnosti, ampak ne vidi pa me kot mamo, še manj pa sebe kot očeta (mogoče je krivda v tem, ker bi se lahko reklo, da očeta skoraj nikoli ni imel?).

Ne vem, s tem se bom ubadala kasneje, sedaj niti pomislim ne na lastno družino, kaj šele, da bi se videla v tem. Je pa zanimivo, ker se z mojimi nečaki neverjetno razume, jih ima rad in tudi oni so ga v trenutku vzljubili.

[*lilica*]

Moj me večkrat opomni, da če bi se zgodilo, bi ga to razveselilo in bi že poskrbela zanj, čeprav jaz še študiram. Pravi tudi, da bi me podpru pri tem, da bi študij dokončala in to mi veliko pomeni. Vendar sama na otroka še nisem pripravljena. MOgoče na samega otroka že, ampak to bi potegnilo za seboj to, da bi najbrž midva začela živeti skupaj, ker se mi to zdi prav....na to pa še nisem pripravljena...poroka in vse to.

[Bittersweet]

hm... najprej štalca pol pa kravca...

js pa bebek? ja, čez ene 7-8 let... tut mislim, da bom fajna mama... sam zdele z otrokom pa ni šans... še za sebe komi skrbim...

[fun]

Ne razmišljam o tem, in kakršnokoli planiranje v to smer me ne interesira.

... zaenkrat ...

[Sugar_baby]

Jst si želim veliko familjo sam ne še zdej.
Tud z mojim sva se o tem pogovarjala ampak je blo bolj tako na splošno ker itq še nisva dolgo skupaj. Ampak tko recimo kako si predstavljava prihodnost.
Zaenkrat froca nenačrtujem. Sicer vem, da če bi zanosila, bi ga obdržala in da sm psihično na to pripravljena!! Samo če bi lahko izbirala, bi ga imela čez nekaj let ko končam fax in si najdem službo in bom lahko otroku tudi nekaj nudila!!!

[sončk]

Nekje po 26 letu... Ampak s tem, da se takrt še ne mislm ustalit.
Da bo moj otrok z mano (in potencialnim fotrom) potoval po svetu in skupaj z mano odkrival svet... In ne govorim o tednu v Umagu, ampak Kambodža in podobno =) Doma mamo velko bajto, tko da to ni problem. Moj partner bo pa itak bogat in bo financiral čokolinote in izlete v tretji svet

No, mela bi pa dva frocka.

[ženska]

Najprej bi rada (še drugič ) diplomirala, si našla službo, primerno gnezdece in šele nato ustvarila družino.
Razmišljam o dveh otrocih ...