Ravnanje s problematičnimi ljudmi

[Roisin]

Zanima me, kako se ve spopadate s problematičnimi osebki, ki znajo človeku brez tehtnega razloga precej zagreniti življenje. Mislim na zoprne osebe na faksu - profesorje ali pa kakšne tajnice, ki te znajo fejst napizdit, zato ker so slabe volje, pa v bistvu si čisto prijazen in vljuden, potem v službi - kakšne prepotentne direktorje, ki si mislijo, da so "bog i batina" in se znajo lepo zdret na svoje podrejene, kadar imajo pač to potrebo
Jaz imam kar nekaj slabih izkušenj. Delam v takšnem poklicu, kjer se ne dela z ljudmi, ampak z računalnikom, zato mislim, da večina ljudi nima ravno občutka za odnose.
Kako reagirati, ko te šefica napizdi tako, da tuli nate? Kako ravnati z ljudmi, ki manipulirajo s podrejenimi? Jaz ne vem več, ampak ugotavljam, da je tega čedalje več predvsem v Ljubljani. Ugotavljam pa tudi, da se ne znam postaviti zase. Pred bližnjimi že, ampak ko komuniciram z nadrejenimi, kar zmrznem, čeprav vem, da nisem butasta in da bi lahko povedala svoje. Večinoma se nočem spuščati v prepire, ker nisem konfliktna oseba, ampak ne morem pa tudi pustiti, da mi vsak lahko reče, kar hoče.
Kako se ve spopadate s tem? A obstajajo kakšne dobre delavnice na to temo?

[SWEETprinces]

poskusaj ostati mirna in se ne spuscaj na ta nivo, ker je skoda tvojih zivcev....sama se poskusam it abecedo(ko pridem do K sem ze ok ). ce so oni tecni in zoprni skusaj prepreciti da s tem vplivajo se na tvojo voljo in razpolozenje

[positive vibration]

Ena zgodbica, vsakodnevna, ki je morda na mestu v tej temi:

Zaletela sem se v tujca, ki je šel mimo mene.
"Oh, oprostite mi, prosim!" sem se opravičila.
On pa je rekel: "Prosim, vi meni oprostite,nisem vas videl."

Bila sva tako zelo vljudna, ta tujec in jaz. Poslovila sva se in odšla vsak svojo pot. Doma pa se dogaja drugačna zgodba...

Kasneje, ko sem kuhala večerjo, je moj sine stal čisto tiho za mojim hrbtom.

Skoraj bi se zaletela vanj, ko sem se obrnila.

"Umakni se s poti!" sem vzkliknila.


Šel je in njegovo malo srčece je bilo zlomljeno.
Nisem se zavedala, kako ostro sem govorila.

Ko sem budna ležala v postelji, me je prešinilo:
"Medtem, ko si s tujcem vljudna, svojo družno mimogrede prizadeneš!

Pojdi in poglej v kuhinjo, ob vratih na tleh boš našla rože. Tvoj sin ti jih je prinesel. Sam jih je nabral:rožnate, rumene in modre.

Stal je čisto tiho za tvojim hrbtom, da ne bi pokvaril presenečenja. Nisi videla solz v njegovih očeh!"

Počutila sem se čisto majhno in solze so mi začele teči po licih.
Tiho sem šla do njegove postelje in pokleknila.

"Prebudi se, mali moj, prebudi se!" sem rekla. "Si ti nabral te rože zame?"

Nasmehnil se je:
"Našel sem jih zunaj, pod drevesom.Nabral sem jih, ker so lepe kot ti. Vedel sem, da ti bodo všeč, posebno modre."

Rekla sem:"
Sine, kako mi je žal, da sem se danes tako vedla do tebe; ni mi bilo treba vpiti."

Rekel je: "O, mama, vse je v redu. Vseeno te imam rad."
Odgovorila sem:"Sine, tudi jaz imam tebe rada, in rada imam rože, posebno modre."

Ali se zavedamo, da nas bodo v službi, če jutri umremo, zlahka nadomestili?

Družina pa, ki bi jo zapustili, bi izgubo čutila do konca njihovega življenja.

[SWEETprinces]

to je pa tok res....

[Roisin]

Odlična zgodbica. Dala mi je misliti in me je celo spravila v boljšo voljo
Je pa res, da je včasih težko strogo ločiti delo in zasebno življenje. Če te v službi nekaj (nekdo) znervira, se težko otreseš slabe volje. Čeprav se ful trudim, da bližnjih ne obremenjujem, pa se jst precej sekiram za te stvari. Preprosto nimam recepta oz. ne znam se zoperstaviti takim ljudem in to mi gre na živce. Res občudujem ljudi, ki znajo reagirat tako kot je treba. Jaz se vedno trudim biti prijazna in govoriti z mirnim tonom, tudi če me nekdo "napizduje", ampak to mi gre na jetra, kr potem mislijo, da sem samo ena uboga pohlevna deklica, ki si ne upa nič rečt.
No, saj nočem, da zdaj izpade, kot da kr vsi po vrsti tulijo name Sem pa že imela nekaj izkušenj s takimi ljudmi, čeprav so bili na koncu vedno povsod zadovoljni z mano in z mojim delom. Opažam pa, da je teh slabih odnosov vedno več in to povsod.

[nixie]

To ni samo v LJ...živimo v sodobnem svetu...na vseh področjih moramo bit naj naj... Ljudje počasi zgubljajo občutek za sočloveka in se ženejo za tistimi svojimi cilji, zgubijo stik sami sabo in potem se spravljajo na vse povprek. Takih je vedno več in, če se boš za vsakega od teh sekirala ne boš prišla nikamor. Edino živce lahko zgubiš.
Tudi js sm jim bla vedno tiho in si mislila svoje. Ma pol sem ugotovila, da tej ljudje niso bogovi samo zato, ker nadirajo druge. To so ubistvu budale in, ko jim pokažeš zobe: se ti sam boljše počutiš, oni se umirijo in nekateri te celo začnejo spoštovati!
Zato, ko vas kdo napade ne bit tiho!!!!

[SWEETprinces]

nixe glede tega (ko vas kdo napade ne bit tiho) je tudi malo odvisno od tega s kom se kregas. se strinjam da se moras postavit zase in povedat kar mislis ampak pri nekaterih ljudeh je to zal jama brez dna...drugace pa se strinjam s tvojim postom...
sama sem se lansko leto toliko naucila o tem da se je treba postavit zase kot se pomojem ne bom nikoli vec! sicer je bila kar huda sola in je bilo takrat res hudo ampak ce pogledam za nazaj sem se pa ogromno naucila iz tega.

[flaša]

Ob prebiranju te teme sem se spomnla, kolkrat sem jst jokala zarad šefa in službe... uf! Ampak to te naredi in te dela močnejšega!

In se strinjam, da se je treba postavit zase, drugače te pohodjo, glih iz tega razloga, ker se vsak boji za svoj položaj in stolček! Pa saj ni treba, da se nazaj začneš dret, poveš na en lep kulturen način, če ne pa oseba ne razume, pa to ni več moj problem. Je pa res, da je tega zmeri več, ni več občutka za druge ljudi, vsi gledajo samo še nase. Men gre včasih prov na kozlanje, ko gledam ta folk, ampak vseen, bolš k se boš obremenjeval s tem, slabše bo. V končni fazi se obremenjuješ samo ti, drugim je malo mar kako se počutiš. Živa katastrofa. In vsak bi mogu začet pucat najprej pr seb, pa bi bilo veliko lažje.

[emanuela]

Zadnje čase imam problem in to z mojim wnb šefom.Človek je res tečen, išče napake itd...ampak ne bom več prenašala tega.
Tam jamra kakšno je stopnišče, včeraj sem ga pa zalotila ko je na tla vrgel cigaretni ogorek-še žareč ter škatlo od cigaret...pokvarjenec pač.
Ampak zakaj bi si uničeval živce z bedaki?Vdihneš in greš naprej...(ter se trudiš, da ga ne bi žvajznil okoli kepe)...

[honeydew]

Jaz mislim da je treba pokazati zobe. Tudi če nisi po naravi človek, ki se zlahka skrega, lahko recimo tudi ti povišaš glas, toliko da poveš da se z dretjem ne bosta uspela dogovoriti, ali pa da poveš, da boš prišla nazaj, ko se bo pomiril/a in se bosta lahko pogovorila kot civilizirana človeka.
Ker jst to gledam tako kot v šoli, nekateri ljudje ne odrastejo in se spravljajo na "šibkejše". Treba se je postavit zase, sploh pa smo odrasli ljudje in ne pustimo da se "tujci" kar derejo na nas in si tako filajo svoj mali ego.

[barbie_girl_85]

Jst sm pa ob branju zgodbice s sinekom dobila solzne učke Kar se pa tiče odnosov z "nadrejenimi", bi mi prov prišel kakšen trening, kako se postavit zase, ker sem taka mehka dušca. Enkrat sem se celo zjokala, ko me je "šef" nahrulil. Je pa res, da sem bla v tistem času čustveno bl tko-tko.

[Lady_Cristina]

Jaz mislim da je treba pokazati zobe. Tudi če nisi po naravi človek, ki se zlahka skrega, lahko recimo tudi ti povišaš glas, toliko da poveš da se z dretjem ne bosta uspela dogovoriti, ali pa da poveš, da boš prišla nazaj, ko se bo pomiril/a in se bosta lahko pogovorila kot civilizirana človeka.
Ker jst to gledam tako kot v šoli, nekateri ljudje ne odrastejo in se spravljajo na "šibkejše". Treba se je postavit zase, sploh pa smo odrasli ljudje in ne pustimo da se "tujci" kar derejo na nas in si tako filajo svoj mali ego.

Točno tak. Treba se je postavit za sebe in ne pustit kak se nekdo na nas spravlja. Jaz sem prav alergična na take ljudi, in sem se sposobna skregat, pa mi je vseeno kake posledice so. Sploh če se kdo začne dret na mene se mi zmeša in se začnem dret ko zmešana - in mi je vseeno kolko ljudi me sliši in kaj si mislijo.. tak da si je tista oseba boga V glavnem ne se pustit takim in drugačnim idiotom, ki mislijo da so bogovi. Treba jim je pokazat kam spadajo!