sodelavci vs. sodelavke

[SSarchy]

Glede na to, da sem zamenjala že kar nekaj delovnih mest, ki so bila v večini študentska, imam tudi veliko izkušenj z različnimi tipi ljudmi, ki so bili moji sodelavci/sodelavke. Med ljudmi krožijo različna mnenja o tem, v kakšnem timu je najbolje delati. Najpogostejše trditve so, da če ima ženska okrog sebe le ženski kolektiv, so odnosi velikokrat slabi, zaradi ženske 'foušarije'. Naslednja bi bila, da je najbolje za žensko, če dela med samimi moškimi, ker so bolj kolegialni, sproščeni, zabavni itd.. Nekateri pravijo, da raje delajo s starejšimi od sebe. Drugim je pomembno to, da imajo okrog sebe mlade ljudi, ali ljudi podobne starosti, kot so sami.
Kakšne so vaše izkušnje in vaša mnenja glede tega?

[trapa]

Moje mnenje? Stereotipi načeloma veljajo, a se najde kup izjem.

V pretežno ženskem kolektivu v javni upravi mi je blo super. Starejše zaposlene delavke si bile sicer malo nevoščljive in opravljive, a jim tega nisem zamerila.

Sem delala tudi pretežno moško delo, v moškem kolektivu. Je blo fajn, ker sem bla kot ženska obravnavana drugače. Sem mela marsikateri privilegij, ker sem veljala za pridno in zanesljivo. Tako sem prefurala marsikateri luksuzni avto, ki so jih drugi samo sanjali. Je bil pa to težek kolektiv. Fatnje so skozi meli kake opolzke in so bli navajeni, da so punce tiho in samo zardevajo, zato sem jih mogla naučit novega režima: sprejemanja kajl.

Tretji kolektiv je bil pretežno babji in je blo zanimivo opazovat kako so si ble babe med sabo fouš in kako so vse podpirale fante v kolektivu. Če si mel jajca med nogami si tik tak napredoval in pobiral zasluge za zadeve, ki jih nisi niti povohal, kaj šele naredil.

En kolektiv v malem podjetju je bil obupen. Mešan po spolu, a majhen, zakoten, provincialno zarukan, nevoščljiv, opravljiv,.... groza od groze.

[Moa]

Moja sodelavka pravi, da si nikoli več ne želi šefice, ker so baje obupne, znaja zaj****at in se z njimi ne da nič dogovorit. Vsaj njene izkušnje. In je prav vesela, da imamo v kolektivu super šefa. Jaz tudi. V prejšnji službi je bila ona in 100 moških. In je bilo bajno.

Glede mojih del preko študentskega servisa pa imam same dobre izkušnje. Bili so večinoma moški (mladi in stari). Ogromno je bilo hecanja in smejanja. Tiste ženske, ki so pa bile, pa niso imele drugega dela, kot komentirat vse ostale oz. šimfat. Imela sem šefa in je bil zelo dober.

V sedanji službi pa smo razdeljeni glede na oddelke. Imam srečo, da sem prišla v takšno pisarno (skupaj 3 ženske in 1 moški), kjer slabe volje in šimfanja ni. In je res super. Prav z veseljem grem v službo, kjer vidim nasmejane ljudi. Ne morem si niti predstavljat, da pridem v službo, in so vsi slabe volje in tečni. Šef pa je tudi frajer. Obstajajo pa v drugih oddelkih tudi dvolične ženske. Ko se pogovarjaš so sladke in nevem kaj še vse, ko pa obrneš hrbet, pa te popluvajo. Sicer pa se mi nekak ni s tem za ukvarjat in imam pač z ostalimi odnose v stilu "zdravo", "kak si"...Vglavnem čim manj razlagat osebne stvari. Zaenkrat ne opazim razlike mlad, star. Tudi starejši ljudje so lahko za zajebancijo. Pa še kako.

Sicer pa niti nisem tip ženske, ki bi si želela kreganja in biti nonstop v sporu.

Se pa strinjam s tem SSarchy, kar si napisala.

[GoldenEye]

Sm bla že v samo ženskem in samo moškem kolektivu pa sm se v moški družbi bolje počutla. Moški so bolj flegmatični, so za hece, fajn se je dal pogovarjat... medtem, ko z ženskami ni blo tok sproščeno.

[softTouch]

jest delam v pretežno ženskem kolektivo in je super. res smo postale priajteljice, kar zame s fanti ne bi blo možno. tko da preferiram ženski kolektiv!

[nikaragua]

jez sm tut v preteklosti enkrat delala samo v zenskem kolektivu in nato sm bla v kolektivu med samimi tipi...

morm rect da mi je blo bols med tipi ker sam primer.. ko sm mela menstruacijo me zenske sploh niso resno jemale da me boli pa da se slabo pocutm medtem ko so mi tipi nosil cajcke pa lekadolcke

pac pomaga ze pozornost

[bombica]

No jaz sem se tudi veliko bolje razumela z moškimi sodelavci, seveda pa so tudi med ženskami redke izjeme. Tudi glede šefov imam raje moške - se mi zdi, da te manj gledajo kot konkurenco, res pa je, da me je nekaj šefov napeljevalo tudi na druge stvari, pa se je tako naša poslovna pot slejkoprej tudi končala.
Ni nekega splošnega, po moje je povsod malo drugače, odvisno je tudi kakšno je povprečje izobrazbe na nekem delov mestu.

[prinzessin]

No jaz sem se tudi veliko bolje razumela z moškimi sodelavci, seveda pa so tudi med ženskami redke izjeme.

se podpišem pod tole

[Hyades]

Hmm jaz sem pa veliko preko studenta delala / no ok, delam. In vecinoma samo taka dela kjer sem jaz sama, ali pa se kdo.

Sedaj delam se z dvema puncama in je super.
Vecinoma sem se z vsemi lepo razumela, ker vecinoma sem delala samo s puncami. Verjetno bi mi lepo sedlo tudi delo s fanti, ker nekateri znajo biti tako zelo zabavni.

Pa se nekaj glede sefov/sefic.
Sem imela sefico in moram reci, da je bila precej pikolovska ampak drugace sva se pa lepo razumeli. Sedanji sef je pa tak frajer, da mu ni primerjave.

Sem pa enkrat dobila pac dvodnevnega sefa promocij na nekem sejmu, ki je bil takoooo zatezen, ampak takooo zatezen, da je to bilo nekaj nenormalnega. In tudi zelo hladen clovek. Hm ok.

Pa se enx ena 'sefica' tudi na nekih promocijah, ki je res grdo gledala sploh ce si si drznil pogovarjat se s kom drugim ki je tam delal (pac ko ni bilo ljudi)..

Lahko recem, da so sefice vecinoma bolj zatezena bitja, ampak se da prezivet.. So pa tudi moski osebki lahko tako cudaski, da ti je muka delat z njimi. Tako da je res odvisno od osebe do osebe.. Kakor na koga naletis..

[fun]

Jaz sem se pri strežbi bolj razumela z moškimi sodelavci... Občutek imam da so bolj vestno opravljal svoj del posla, več smo se hecal, pogovarjal in nasplošno je blo bolj sproščeno.

Je pa res da se mela samo 2 sodelavki, in z njima se tudi izven službe ne ujamemo najbolje.
Glede na smer študija se mi pa v prihodnje obeta več sodelavcev..

Glede starosti sodelavcev pa takole:
- mlajši so mi vredu zato, ker sama zelo rada komandiram in ukazujem, in ponavadi si je mlajše ljudi lažje podredit
- starejši so mi pa vredu ker potem oni na nek način prevzamejo odgovornost za napake. (vsaj pri nas je bilo tako, da je šef vedno ko je blo kaj narobe najprej vprašal najstarejšega )

Imela sem samo šefa, in so po večini kar pozitivne izkušnje z njim.

[Aloha]

Definitiuno sm se vedno bolj ujela z moškimi, pr ženskah se je prevečkrat pojaula tista neprijetna tekmovalnost, kombinirana z zavistjo in brezpredmetnim zahrbtnim blebetanjem.

Sm že zgubla službo zarad ženske foušije in strahu pred konkurenco. Juhu.

[*purple*]

jst mam tud več izkušnej z vsemi možnimi kombinaciji.
Če povem tkole, mi odgovarja najbolj kšn večji kolektiu kjer boš meu večjo izbiro ljudi na razpolago,s katerimi s eboš lahko kej pametnega pomenu, šou na malco, itn...
ne bom sodila, kdo je nasplošno slab za sodelauca, ker spola ne morm določt.Sm mela hinauce prou tko med ženskami, kot med moškimi, tko da jst nekega pravila tuki ne vidm.v enem od prejšnjih daljših del, sm spoznala 4 prou prijetne punce in dva prou prijetna fanta, s katerimi redno vzdržujemo stike, se družimo, si zaupamo in smo zlo dobri prijatelji.in zadnjega šihta pa tudi, mam štiri fenomenalne ljudi,s katerimi smo tud ostali v tesnih stikih.se pa na usakem šihtu vedno anjde kje kšna črna ouca, v obliki lulčka al pa lulike, nastrojena proti usem, priprauljena usak faking dan komu jamo skopat in tko naprej.še nism naletela na šiht, da nebi blo nekoga tazag zraven.In taki so ponavad najdlje pršli.Žalostno..

za šefa pa nebi neki točnega trdila, enako kot pri sodeloucih.Lahko je tečnoba al dec al baba, lahko je pa zlato.
Ena najboljših vodij, pod katerimi sem kdaj bla, je bla ena gospodična (s katero je ena mela slab ondos s tukej) s katero sme se lahko zmenila use, pila kavice, spoprijateljila...Ni da ni...Ampak škoda, ker takrat ko sm šla jst ven iz tiste firme ona še ni bla šefica celega oddelka...Zdej pa je, ampak mi izključno samo popoudansko delo čist nč ne odgovarja


aja, naj naj naj slabš je pa delat s kolegicami!Prisegla sem si, da s kolegicami od prej ne delam nikjer več, še najmanj u strežbi!Ni blo malkrat ko so se mi kolegice ko sm delala v lokalu nažgale, jst sm pa sama delala celo faking noč kot budala.pa še preveč si upaš povedat, ker človeka poznaš in potem prec rata en ornk kreganje,ki se prenese tud ko nismo na šihtu.Prvič, zadnjič, pa nkol več!

[maffy]

Po mojih izkušnjah je vse skupaj veliko bolj odvisno od drugih razmer v službi. Npr. v pretežno študentskem kolektivu je veliko več možnosti, da bi bilo "luštno", ne glede katerega spola je kolektiv. Zmeraj pa lahko naletiš na posameznika, ki ti je ful v redu ali pa lahko tudi zamori. Lahko pa tudi dobiš slabo službo, kjer ni sploh jasno kaj naj bi kdo počel, zraven se pa sodelavci in sodelavke še grebejo za kakšna napredovanja, pa še to po sistemu, da bi bili radi všeč pravemu,... kr slab scenarij..

[SSarchy]

Jaz pa trenutno delam v kolektivu treh moških, od tega je en šef in ima posebej pisarno. Z drugima dvema si jo delimo. Oba sta stara 50+. Sprva je bilo seveda zabavno, v različnih pogledih. Zdaj pa mi gre vse skupaj že blazno na živce. Eden brez problema prdne in glasno rigne, kadar ga prime. Drugi že sam po sebi oddaja ogabne vonjave. Včasih se mi zdi, da gledam ogromen kos šunke, ne pa sodelavca. V pisarni je dostikrat tak vonj, kot pri delikatesi v Mercatorju.
Najbolj oagbno mi je to, da neprestano vleče iz nosa v grlo in potem tako glasno pogoltne, kakor da je bilo zelo dobro (podobno, kakor človek naredi, ko se odžeja). FUJ!
Če se vrnem k prvemu: vsakič, ko nabavim kakšne piškote, študentsko hrano ipd. zadeve za grickat, model pride tudi po 7x iskat svojo dozo. Pride in vzame. Čez 10 minut spet pride in vzame. Ne glede na to, da sem mu že sama ponudila. WTF?!?!?
Gospodu debelemu (Šunki) je seveda neprestano vroče in je zato okno odprto non stop. V službi sem oblečena kot medved. Občasno sedim v plašču ali bundi. 1000x sem mu že rekla, da je meni mraz, ampak on pač ne jeb*. Ta drugi pa, namesto, da bi mu rekel, meni tečnari in jamra, kako je non stop prehlajen.
Šunka me vsako jutro 'zaspema' z mejli. V roku 10ih minut dobim od njega 40 mejlov.
Tisti drugi, recimo mu kar Copata, mi vsak dan razlaga o svojih problemih, ki jih ima z mulcom, bratom, mamo, fotrom itd.. Vse bi bilo OK, če bi tudi on mene poslušal (vsi imamo podobne probleme v familijah), mi pa kar vskoči v stavek, ko sem sredi razlage in začne z novo zgodbo. Že nekaj časa ga tudi jaz ignoriram - bulim v računalnik in samo kimam: A res, al kaj? A tako.. Aha.. Ja ja.., itd..
Zakaj Copata? Ker ga žena kliče 10x v času službe in vsakič ga vpraša, kaj dela. Če bo prišel po njo. Če je klical tja in tja. Če je šel v trgovino.. :ertrink:
Šunki ne zmanjka pokvarjenih komentarjev glede sexa. Očitno je tako obupan nad svojimi (ne)zmogljivostmi, da se z nečim mora nafilat..
Poleg tega smo zanj ženske na svetu zato, da smo moškim v popestritev in zadovoljstvo, da je kuhano kosilo in pospravljena bajta, za vse ostalo pa smo že preneumne.
Gospod Veleum (ali Šunka) je nezmotljiv. Vse ve in na vse se spozna.
Copata pa je najbolj štorast človek, kar jih poznam. Za njim vse leti okrog. Preden se uspe vsest na stol, se 5x zaleti v omare, tako s telesom, glavo, kot tudi s čevlji. Pok: očala na tla, cop: polije vodo s kozarcem, bum: nasadi te na vrata itd.. (da ne govorim, kako jih odpira.., vsakič znova me vrže v luft, tako se prestrašim..)
Groza. S 'starimi' deci je obup delat v isti pisarni.

[Hyades]

SSarchy, a ti delas preko studenta z njimi ali kar redno zaposlena?

Uffff... ker tvoje razmere zvenijo strasno. Ampak mislim, da se nimas kaj sekirat glede gospoda sunke, ker si ze sama pogruntala da je tako obupan, da ne dobi (recimo temu SPLOH), da je na koncu ze cisto zafrustriran in tala okoli teorije o temu kaj naj bi zenska delala.

Po mojem sta oba zrela za psihiatra.


sorry za OT.