Denar-sveta vladar?

[ßabyka]

Ali se strinjate z naslovom? Iz leta v leto opažam, da ima pri ogromno ljudeh denar ključni pomen...Pa me zanima kako vi gledate na njega? Kakšen pomen ima za vas? Meni osebno se včasih zdi, da karkoli se spraviš počet, rabiš za to denar. In če ga ni, enostavno ne moreš doseči tega, kar si želiš. A vam denar velikokrat prepreči, da bi si uresničili kakšno željo? Kako se potem spopadete s tem-obupate ali najdete rešitev? Želim si, da bi bil svet enostavnejši in da ne bi bili odvisni od financ. Kaj pa vi?

[the big red machine]

V svetu je pač tako, da to na splošno gledano drži, ne velja pa za vse ljudi. Zame npr. vem, da to nikakor ne drži, ker mi denar ne pomeni veliko pa tudi materialist nisem tako da ne vidim smisla življena v tem, da bi si grebel in grebel čim več denarja. Taki ljudje mi nasploh niso všeč in se jim izogibam, ker mi pošteno stisnejo živc. Povsem nekaj drugega je če je nekdo ambiciozen in sledi svojim ambicijam, ter s trdim delom zasluži veliko denarja. Ampak takih je zelo zelo malo. Pravzaprav je dandanes najti bogataša, ki je obogatel na pošten način enako težko kot iskati šivanko v kupu sena. Je pa žalostno, da se skoraj povsod vse vrti okoli denarja in da država ni sposobna poskrbeti za svoje državljane, ki živijo v stiski.

[nefertit]

tudi jaz si želim, da denar nebi imel take moči. šele zadnje čase opažam kakšen pomen ima, ker sem ostala skorja že brez prijateljev. sama sem nezaposlena (iščem prvo zaposlitev), fant pa na mesec zasluži caca. 600€. to pa se nikakor ne sklada z dobrimi financami prijateljev (kjer večina zasluži 1000€). normalno imajo oni drugačne želje, kar se tiče preživljanja prostega časa/dopusta. midva si pač ne moreva privoščiti 14 dni grčije, vsako-tedensko žuranje v Lj., nenehno hranjenje zunaj,... in tako smo se oddaljili. ne kličemo se več, ker oni vejo, da ne bova za in midva ker veva, da nimava denarja. no saj jaz grem z babam še na kakšno kavo in sprehod.

no sam upam, da kmalu dobim službo ali pa saj loto v sredo!

[softTouch]

na žalost ta pregovor še kako drži.tisti,ki ima denar ima tudi moč in obratno.
vsa svetovna politika se vrti okoli nafte...zakaj?zato,ker je cel svet odvisen od nje in prinaša največ denarja.pa bi že zdavnaj lahko prešaltali na cenejše in predvsem čistejše vire energije.
ja,danes definitivno rabiš denar,če hočeš živet (v zahodnem svetu).sebe sicer ne smatram za materialistko,ampak te že okolica nekako prisili,da se ja pehaš za čimveč denarja.velikokrat pa premišljeujem,kako bi bilo živeti v kakšni plemenski skupnosti (ok,danes jih je res še zelo malo),kjer živijo sebi zadostno in ne poznajo denrja.mi jih smatramo za revne,ker pač nimajo denarja,pa so res?

[Sweet Princess]

Že samo dejstvo, da 5% svetovne populacije nadrozuje 95% vsega svetovnega bogastva, je dovolj zgovorno. Dodatni komentarji niso potrebni.

[*purple*]

denar je itak sveta vladar.če nimaš denarja nimaš ne hrane ne oblačil ne nič.
pač je nujno potreben.
nanj gledam kot pač na nujno zlo in kot na sistem s katerim pač moramo delat.Nimam kej drugega...

[Tysia]

V veliki večini je denar danes res sveta vladar. Navidezno konkretni. Zakaj? Ker denar ne kupi zadev, ki človeka resnično osrečujejo, ne kupi iskrene ljubezni, sreče, pravega prijateljstva.
Je pa žal tako, da pa lahko kupi zdravje. Žal. S tega vidika je pomanjkanje denarja lahko slabo. Tako bi kdo utegnil misliti, da je denar slab.
Po drugi strani pa je denar lahko tudi rentgen – človeka lahko pokaže, kakšen je v resnici. Nekateri imajo denar za slab. Meni denar sam po sebi ni slab. Lahko je prav koristna iznajdba, tudi če govorimo o vrednotah. Le odnos je treba imeti do njega. In sicer pošten odnos, tako kot do vseh dobrin.

Sama se ne strinjam s tem, da kar koli se spraviš počet, da za to rabiš denar. Nikakor ne. Veliko je odvisno od tvojih želja, pripravljenosti prilagajati se, nuditi za določene usluge protiusluge, veliko je odvisno tudi od tvoje naravnanosti.
Meni zaenkrat denar še ni preprečil, da bi uresničila kakšno željo. Če je bila želja povezana z zadevo, za katero sem rabila denar, potem sem pač delala za to, da sem zaslužila dovolj denarja.
Velikokrat pa ( vsaj dokler si mlad in še nimaš svoje družine – takrat se razmere povečini dokaj spremenijo) se da skozi življenje zelo kvalitetno priti tudi z malo denarja. Tudi počitnice si lahko privoščiš, če si praktično brez denarja. Na moje greš na primer na štop ali a kolesom ( ali kakorkoli), tam lahko prespiš pri prijaznih domačinih, ki jim za protiuslugo nudiš pomoč pri domačih opravilih ( npr. delu na vrtu, beljenju hiše,..). Pri tem se lahko obenem tudi veliko koristnega naučiš, spoznaš ljudi, naučiš se določenega opravila in to še brez denarja. Ni vse v denarju. Veliko je v iznajdljivosti. In v našem pogledu na svet.

Tudi če ima človek željo zaslužiti denar, in je zdrav, mislim, da ne bi smelo biti problema ( govorim za »naš svet«). Če je motivacija, je pripravljenost poprijeti za vsako delo ( vsako delo je častno, če je delo, pa čeprav je lahko zaničevano). In če je tu še močna želja ter delavnost in vztrajnost, uspeh skoraj ne more izostati.

Seveda pa se obenem postavlja vprašanje, kaj je smiselno. Smisel pa je za vsakega človeka vsaj nekaj odtenkov drugačen.

Meni denar trenutno ne pomeni veliko. V bistvu mislim, da sploh nimam kakšnega posebej izdelanega odnosa do njega. Morda je to »narobe«, morda ne. Kdo bi vedel? Bom videla čez čas. Dela, ki jih opravljam pa ponavadi ne zaradi denarja, ampak zaradi dela samega. Ker mi je zanimivo, ker se želim nekaj novega naučiti, morda ker želim utrditi svoj karakter. Denar je zaenkrat bolj posledica. Prihodnost pa bo pokazala, ali bo potrebno odnos spremeniti ali ne.

Ali imam denar rada? Seveda. Če ima kdo viška, ga lahko pokloni meni. Ali mi denar pomeni veliko? Ne. Ocenjujem ljudi po tem, koliko denarja imajo? ( Npr. Revni so dobri po srcu ali pa Bogati so pridni in delavni, imajo dobro karmo in zato denar priteka k njim. ,…) Ne. Sem odvisna od denarja? Deloma ja, ker živim v civiliziranem svetu, kjer je denar vrednota. Me to moti? Zaenkrat še ne zelo. Me boli nepravičnost? Na trenutke da, sploh do tistih, za katere so nekateri mnenja, da si ne zaslužijo denarja, ipd.

[*purple*]

Po drugi strani pa je denar lahko tudi rentgen – človeka lahko pokaže, kakšen je v resnici.

meni se celo zdi, da se v nobenem drugem primeru ne more pokazati človekova pohleponost kot pri denarju.
Jst recimo sem na eno stvar alergična v zvezi z denarjem.In sicer ko gremo ven si dva kolega stalno naročujeta vsak po dve vodke + vsak svoj redbuul.In v kakšni ornk zasoljeni kafani zna njuna rudna stat tud do dvajset evrov (zadnjič je nekje ob ljubljanici plačal za redbul+dve vodke 17 €), jaz pa zraven pijem kokakolo, medtem ko oni zamenjajo tri runde.In ko pride račun, sej veste, vsak da za eno rundo se pri meni ustavi.lej, če se boš preseraval in pil take pijače ki so vredne celo premoženje ne računaj name.In takih primerih nikoli ne bom dala za rundo, ker se mi zdi to veliko preveč.Moj denar služim sama in če ga porabim ga hočem porabit zase, ne pa da bom za dve runde medtem ko spijem dve kokakole, dala 40€ ali več.In kje je tu pohlepnost?Ok, lahko mene proglasite za pohlepno, ampak od tega ne izstopam, fora je pa v tem da se tipa redkokdaj stegneta in plačata vsaj polovico če si račun delimo, ampak to se nikoli ne zgodi.vedno je razmerje moj fant in jaz 80% pa mava petkrat manj za plačat, onedva pa oba skupaj z drgaimi pijačami 20%.In zdej je tako da sem jasno rekla da midva plačujeva posebej onedva pa naj posebej.izkoriščanja in pohlepnosti ne maram!

Tudi počitnice si lahko privoščiš, če si praktično brez denarja. Na moje greš na primer na štop ali a kolesom ( ali kakorkoli), tam lahko prespiš pri prijaznih domačinih, ki jim za protiuslugo nudiš pomoč pri domačih opravilih ( npr. delu na vrtu, beljenju hiše,..).

to bi šlo predvsem kje v tujini.V sloveniji pa bolj težko, ker je slovenski narod preveč zavrt glede tega.tko, da mislim da je bolj težka, do kakšne tuje države je pa spet težko rpidet če nimaš financ.s kolesom do Londona pa mislm da lih nebi šlo

[h3x0r89]

Ma ja sej je kaj.

[Tysia]

"meni se celo zdi, da se v nobenem drugem primeru ne more pokazati človekova pohleponost kot pri denarju. "

Človekova pohlepnost se kaže povsod, le na različne načine. Tudi v »ljubezni« se pohlep kaže preko pretirane ljubosumnosti. Pa pohlep po hrani. Pohlep po posedovanju ljudi/živali/stvari,… Pohlep je zelo dober igralec, ki zna igrati veliko vlog in ima v omari veliko oblek.


"to bi šlo predvsem kje v tujini.V sloveniji pa bolj težko, ker je slovenski narod preveč zavrt glede tega.tko, da mislim da je bolj težka, do kakšne tuje države je pa spet težko rpidet če nimaš financ.s kolesom do Londona pa mislm da lih nebi šlo"

Odvisno od človeka, njegove odprtosti in simpatičnosti. Tudi Slovenci smo zelo odprti ljudje, če se do nas na pravi način pristopi. Tujci vedo o naši odprtosti in gostoljubnosti povedati veliko lepega. Je pa morda res, da so te lastnosti malo manj izražene med samimi prebivalci Slovenije.( Ima morda prste vmes pregovorna faušija?) Še vedno pa mislim (vem), da se s pravilnim pristopom doseže veliko.
Kar se tiče »Londona«… iznajdljivost, pa gre brez denarja. Poznaš kakega avtoprevoznika ki vozi v oddaljene kraje? Še vesel bo, če mu boš delala družbo na dolgi poti. Zastonj. Ljudje radi pomagajo, če do njih znaš pravilno pristopiti. Sicer bi pa tudi s kolesom šlo, le malo dlje bi trajalo, pa verjetno bi bila učinkovita shujševalna dieta do gor! Prijetno in poučno s koristnim!

[*purple*]

Človekova pohlepnost se kaže povsod, le na različne načine. Tudi v »ljubezni« se pohlep kaže preko pretirane ljubosumnosti. Pa pohlep po hrani. Pohlep po posedovanju ljudi/živali/stvari,… Pohlep je zelo dober igralec, ki zna igrati veliko vlog in ima v omari veliko oblek.

nikoli nisem mela kakšne hujše izkušnje s kakšno drugo pohlepnostjo, kot le s pohlepnostjo denarja.vedno se je vse zataknilo pri denarju.ko se je trošilo na veliko ni bilo panike, ko je račun prišel je pa bla panika.In to na vseh možnih področjih.

Odvisno od človeka, njegove odprtosti in simpatičnosti. Tudi Slovenci smo zelo odprti ljudje, če se do nas na pravi način pristopi. Tujci vedo o naši odprtosti in gostoljubnosti povedati veliko lepega. Je pa morda res, da so te lastnosti malo manj izražene med samimi prebivalci Slovenije.( Ima morda prste vmes pregovorna faušija?) Še vedno pa mislim (vem), da se s pravilnim pristopom doseže veliko.

ne vem kaj bi imela prste vmes foušija.slovenci smo jasno tak narod, da ne spuščamo radi na svoje območje tujih ljudi.pa tudi glede gostoljublja in vsega.nevem kukr jst opažam, ni lih slovenija narejena za takepopotnike ki bi spali pri nekom v zameno za neko delo.med drugim tudi jaz nisem med tistimi, ker je danes vse preveč kriminala in nebi kar tako nekoga spustila v svojo hišo.za razna dela pa poskrbimo sami ali najamemo strokovnjake ki imjao določeno delo v mezincu in za katerega hočemo tudi da je dobro narejeno.

Kar se tiče »Londona«… iznajdljivost, pa gre brez denarja. Poznaš kakega avtoprevoznika ki vozi v oddaljene kraje? Še vesel bo, če mu boš delala družbo na dolgi poti. Zastonj. Ljudje radi pomagajo, če do njih znaš pravilno pristopiti. wink Sicer bi pa tudi s kolesom šlo, le malo dlje bi trajalo, pa verjetno bi bila učinkovita shujševalna dieta do gor! Prijetno in poučno s koristnim!

že ko je sestrična potrebovala prevoz do beograda smo se bockali naokoli, kdo bi jo do tja peljal.seveda je bilo parim avtoprevoznikom tukaj naokoli, sproti, toda na koncu je ratalo tako da mu je morala dat za bencin (za bencin pa vemo da je an firmo in je model denarpospravil v žep).in ko smo preračunali bi ilo bolje da bi šla a bus ali vlak, glede na to da je oseba že imela nekaj ur vožnje insta morala nekje vmes počakat.ni vse tko preprosto kot zgleda.danes vsak hlepi po denarju in samo čaka koga in na kakšen način bo lahko obral, četudi na začetku zgleda precej prijazen.
zdej nevem, jst govorim o vseh generacijah an splošno in rada bi videla eno starejšo mamo kako bo kolesarila do londona.Shujševalan dieta gor ali dol, do londona je en kup kilometrov in če nisi fizično dobro pripravljen, če ne najboljše, kot kakšen vrhunski športnik, mislim da nebi šlo.Ni ves svet tako preprost, če bi bil, bi verjetno bilo drugače

[Tysia]

"ne vem kaj bi imela prste vmes foušija.slovenci smo jasno tak narod, da ne spuščamo radi na svoje območje tujih ljudi.pa tudi glede gostoljublja in vsega.nevem kukr jst opažam, ni lih slovenija narejena za takepopotnike ki bi spali pri nekom v zameno za neko delo.med drugim tudi jaz nisem med tistimi, ker je danes vse preveč kriminala in nebi kar tako nekoga spustila v svojo hišo.za razna dela pa poskrbimo sami ali najamemo strokovnjake ki imjao določeno delo v mezincu in za katerega hočemo tudi da je dobro narejeno. "

Strinjam se tudi s tem, kar si napisala. Res je, da je treba biti previden, ker je žal veliko preveč kriminala. Zato niso vsi ljudje v takem stanju, da se bi odločili za pot na način, kot sem ga opisala, ali pa obratno, da bi odprli vrata kar nekomu. Pri teh zadevah je dobro poslušati intuicijo. Res je tudi, da ne moremo vedno vedeti, ali je intuicija prava ali ne, lahko nas prevara ali pa jo mi nismo poslušali na pravi način. Zato je to izbira vsakega posameznika posebej.
Govorila sem na podlagi lastnih izkušenj in pripovedovanj ljudi, ki hodijo z nahrbtniki po svetu ( tudi po Sloveniji). Meni se zdijo ljudje na splošno (seveda pa se najdejo tudi izjeme) zelo gostoljubni. En slovenski primer. Nekoč smo se odločili, da bomo šli za nosom in pred ritjo, z nahrbtniki, spalko in vodo. Okoli pol noči smo prišli do ene osamljene kmetije ( v naših primorskih koncih) in vprašali, če je možno prenočiti. Ljudje so bili zelo prijazni, in glede na to, da nas je bilo več, so nam odstopili senik. Povabili so nas tudi na večerjo in na »štampeljček za odpornost«. Zjutraj so nam pripravili zajtrk, brez da bi kar koli zahtevali v zameno. ( No, tudi če niso ničesar hoteli, smo jim pomagali pri jutranjih opravilih okoli kmetije, ker se nam je zdelo tako pošteno.)
Da za razna dela poskrbimo sami je lepo in koristno je tudi, če občasno najamemo kakšnega strokovnjaka. Če pa govorim iz moje perspektive, bi rade volje sprejela kakšega backpackerja ( no, lahko tudi kakšno ), za pomoč pri opravilih. Ne zato, da bi imela res kakšno korist od njega/nje, temveč zato, da se sama naučim kaj novega, slišim kaj novega, dam tistemu,ki sem mu npr. nudila prenočišče in hrano občutek, da je zadevo povrnil ( npr. namesto z denarjem pa z delom). Vzela bi to kot neko pestrost življenja.
To, da je kar nekaj Slovencev bolj gostoljubnih do tujcev, kot do sodržavljanov, je, kakor sem slišala jaz, poznana stvar. Kaj bi imelo to skupnega z zavistjo? Morda ne zavestno, verjetno podzavestno. Pregovorno Slovenec želi tak ali pa še boljši avto, kot ga ima sosed. Pa čeprav mu privošči (sosedu), da živi »kakor sam želi« in »vse dobro«. Morda od tu nekolikšna (baje) zaprtost do popotnikov Slovencev.



"že ko je sestrična potrebovala prevoz do beograda smo se bockali naokoli, kdo bi jo do tja peljal.seveda je bilo parim avtoprevoznikom tukaj naokoli, sproti, toda na koncu je ratalo tako da mu je morala dat za bencin (za bencin pa vemo da je an firmo in je model denarpospravil v žep).in ko smo preračunali bi ilo bolje da bi šla a bus ali vlak, glede na to da je oseba že imela nekaj ur vožnje insta morala nekje vmes počakat. zdej nevem, jst govorim o vseh generacijah an splošno in rada bi videla eno starejšo mamo kako bo kolesarila do londona.Shujševalan dieta gor ali dol, do londona je en kup kilometrov in če nisi fizično dobro pripravljen, če ne najboljše, kot kakšen vrhunski športnik, mislim da nebi šlo.Ni ves svet tako preprost, če bi bil, bi verjetno bilo drugače "

Omejitve si ponavadi sami postavljamo v glavi. Zakaj starka, če je le zdrava in ima željo, ne bi šla na pot s kolesom ali pa na štop? Ja, videti je čudno in prifliknjeno za naše oči, pa kaj potem.
Tudi, če bi hotela ti do Londona s kolesom, ne bi rabila biti vrhunsko športno pripravljena. Če se lahko sprehajaš 3 urice na dan, lahko tudi 3 urice na dan kolesariš. Počasi. Bi pač trajalo dlje časa. Prišla pa bi, če si le zdrava. Kolesarjenje sploh ni fizično naporen šport, občasno še manj kot hoja ( sploh če so spusti ). Seveda pa to pomeni, da se kolesari počasi, po občutku. Cilj npr. 30km na dan, kar sploh ni veliko tudi za človeka, ki se ne ukvarja s športom ( je pa zdrav in se tudi giblje, hodi).


Če se preveč premišljuje in se boji vsega možnega, se to ponavadi tudi zgodi. Pa ne verjamem ravno v nevemkakšne The Secret in podobne »duhovne zakone« ( seveda nekaj je na temu, mislim pa, da ne na tak način kot sem razbrala, da je predstavljeno), to se razloži tudi preko osnovne psihologije. Ali pa Murphijevih zakonov, ki so konec koncev podobni kot The Secret ( Murphy je z mojega vidika zelo pozitivno naravnan, le ljudje so obrnili na negativno stran, ker je kot tako pač »bolj opazno«.).
Večina popotnikov pa ti lahko pove, da ko so se odpravili na potovanje odprtega srca in dobre volje, so se jim načeloma dogajale dobre stvari ( in občasno kakšna »lekcija«, ne preveč huda). Če pa človek preveč komplicira, komplikacije privlači že zato, ker se osredotoči na komplicirane načine reševanja »problemov«.


"ni vse tko preprosto kot zgleda.danes vsak hlepi po denarju in samo čaka koga in na kakšen način bo lahko obral, četudi na začetku zgleda precej prijazen. "

Hm, ne bi se čisto strinjala z napisanim. Ljudje mislim, da povečini iščejo svojo srečo. Veliko jih vidi, da bodo srečo dosegli na način, da bodo imeli več denarja. ( da si zagotovijo kvalitetno pokritost osnovnih potreb in tudi nekaj zaloge v primeru če..) Ni pa denar vse. Človeka velikokrat osreči dobro delo, ki ga iz srca naredi za nekoga ( tako misli in čuti), to lahko popolnoma izključuje denar.
Če imaš take izkušnje, škoda. Poskusi pogledati še kako drugače. Ne hlepijo vsi za denarjem.

[gregalina]

Izračunajte, kako bogati ste - Rich List

[Tysia]

purple, še pojasnilo o pohlepu.

Da pohlep ni samo po denarju, dobro pokaže tale zgodbica.

Je pa res, da je v sodobni družbi najbolj opazen ravno pri ravnanju z dobrino imenovano denar. Če pa pogledaš malo bolj podrobno, pa ga lahko opaziš na več področjih v življenju. Celo v "duhovnosti", ki naj bi bila v nasprotju s posedovanjem večjih količin denarja. Pohlep po "duhovnosti", po "razsvetliti se". Še enkrat, pohlep ima v omari veliko oblek in kostumov, poleg tega pa je še igralec svetovnega formata, ki je za to dobro plačan. Če še malo nadaljujem z zgodbico... taki igralci...kaj se ponavadi zgodi z njimi? Storijo samomor ( se najedo uspavalnih tablet, se zadrogirajo,...). Namenoma sem zaplavala " med oblake".

[*purple*]

Pri teh zadevah je dobro poslušati intuicijo. Res je tudi, da ne moremo vedno vedeti, ali je intuicija prava ali ne, lahko nas prevara ali pa jo mi nismo poslušali na pravi način. Zato je to izbira vsakega posameznika posebej.

in večina posluša intuicijo v smeri, da ne spuščajo tujih ljudi na svoje.In se mi zdi, da je ubistvu to po eni strani tudi prav,ker danes je res preveč vsega da bi tvegal.Konec koncev vsak tudi vsega ne more imeti in nihče ne more bit užaljen če ga nekdo kot tujca noče sprejet pod streho.

Govorila sem na podlagi lastnih izkušenj in pripovedovanj ljudi, ki hodijo z nahrbtniki po svetu ( tudi po Sloveniji). Meni se zdijo ljudje na splošno (seveda pa se najdejo tudi izjeme) zelo gostoljubni

sej nisem rekla da ni nihče gostoljuben, samo vseeno se držijo ljudje nazaj.

Da za razna dela poskrbimo sami je lepo in koristno je tudi, če občasno najamemo kakšnega strokovnjaka. Če pa govorim iz moje perspektive, bi rade volje sprejela kakšega backpackerja ( no, lahko tudi kakšno biggrin), za pomoč pri opravilih. Ne zato, da bi imela res kakšno korist od njega/nje, temveč zato, da se sama naučim kaj novega, slišim kaj novega, dam tistemu,ki sem mu npr. nudila prenočišče in hrano občutek, da je zadevo povrnil ( npr. namesto z denarjem pa z delom). Vzela bi to kot neko pestrost življenja.

če jst enekj delam/renoviram mi sigurno en bo popestrilo življenja v dobrem smisli, če mi bo nekdo ki ni strokovnjak naredil nekej kar bo ali slabo narejeno ali pa mi ne bo všeč.vsak pač ni za take reči in s tem ni čist nč narobe.

Omejitve si ponavadi sami postavljamo v glavi. Zakaj starka, če je le zdrava in ima željo, ne bi šla na pot s kolesom ali pa na štop? Ja, videti je čudno in prifliknjeno za naše oči, pa kaj potem.

tebi je vse tko na simpl.pa ni tko na simpl.svet ni tko simpl kot ti tukaj opevaš.In men je logično zakaj starke ne hodijo s kolesom do londona in na štop do španije.
in izračunaj če hodim vsak dan 30 minut kolk bi rabla do londona.
mal preveč posplošuješ in govoriš kot da je to nekej popolnoma vsakdanjega, pa še zdaleč to ni res!

lej o pohlepu se mi ne da filozofirat tja v tri dni.jasno sem napisala kaj je zame pohlep in kje se največ kaže.In to je to.