Ali se bojite smrti?
Moderatorji: saarijarvi, Dioniz, Sunshine
- Frenkie
- Cosmopolitanka
- Prispevkov: 1227
- Na forumu od: 4. 2. 2006
- Kraj: Ljubljana
Torej ali se bojite smrti?
Razmišljate kdaj o tem? Vas je recimo strah tega občutka, da bi se vam vsak čas lahko nekaj zgodilo in bi bilo vsega konec?
Razmišljate kdaj o tem? Vas je recimo strah tega občutka, da bi se vam vsak čas lahko nekaj zgodilo in bi bilo vsega konec?
Zadnjič spremenil Frenkie, dne 29. Feb. 2008 13:40, skupaj popravljeno 2 krat.
-
Zvezdica007 - Komunikatorka
- Prispevkov: 207
- Na forumu od: 2. 1. 2005
- Kraj: Med zvezdicami...
Sem tudi sama že večkrat o tem razmišljala&me res zanima kaj se z nami zgodi, ko umremo. Se mi zdi, da je takšen občutek k takrat k spiš. Drugače me je pa kdaj res strah, da bom umrla že zdj, npr. če sem v kakšni taki situaciji... Bojim se tudi načina kako bom umrla. Se mi zdi, da ta naša leta tako hitro bežijo&da bomo zelo hitro stari... V bistvu sploh ne vem kaj mi je bolj grozno: smrt ali to, da bomo enkrat stari in nepokretni.
-
FairyAngel - Kofetarica
- Prispevkov: 579
- Na forumu od: 6. 10. 2004
- Kraj: Svet mojih sanj :)
Lastovica napisal/-a:Smrti kot same smrti me ni strah. Strah pa me je mogoce nacina kako bi umrla ( da bi recimo umirala pocasi, v hudih bolecinah, zelo bolana).
Se podpišem pod tole ... Bolj kot smrti me je strah načina umiranja, zato tudi jaz upam, da bom pač enkrat samo zaspala in se ne bom zbudila. V zadnjem času sem obkrožena s številnimi primeri, ko ljudje umirajo zaradi različnih bolezni, v groznih bolečinah ... Zato mi mogoče niti ni tako hudo, kot bi mi bilo, če bi umrli zdravi kot dren, ker se zavedam, da so se rešili velike bolečine in bremena. Da me ne bo kdo narobe razumel - smrti ne privoščim nikomur ... Ampak sprašujem se, kaj imaš od življenja, ko zadnjih 10, 20 let samo trpiš v bolečinah in poješ več tablet kot druge hrane? Saj vem, vseeno je to življenje, ampak kakšno? Tu sem malo v dilemi ... Se opravičujem, da sem malo zašla s teme ...
Aja, bojim pa se tudi, da bi jaz ali pa nekdo od mojih bližnjih umrl v nekem trenutku, ko bi bila ravno skregana z njim/njo. Tega si verjetno ne bi mogla odpustiti ...
Tu stojim ponosno s teboj, ti povem misli jasno na glas ... Saj veš, ljubim te do neba.
- olivia
- Komunikatorka
- Prispevkov: 114
- Na forumu od: 29. 1. 2005
- Kraj: Bela Ljubljana
Svoje smrti se ne bojim, bolj se bojim smrti ljudi, ki jih mam rada.
Se pa včasih prašam koliko ljudi in kdo bi prišel na moj pogreb. Morda čudno ampak me pa zanima.
Se pa včasih prašam koliko ljudi in kdo bi prišel na moj pogreb. Morda čudno ampak me pa zanima.
Če utrne se ti solza, naj ne sproži je trpljenje, to naj bo le solza sreče, ki prinaša jo življenje!
-
nora_ovca - Sramežljivka
- Prispevkov: 80
- Na forumu od: 29. 4. 2005
- Kraj: na sončni strani alp
ja ma js tud, ni me strah da bi umrla... bol je to da nočm doživet smrti bližnih, včasih si enostavno želim da bi umrla prva od njih da mi ne bi bilo potrebno gledat nihove smrti
če lahko o nečem sanjaš, lahko to tudi uresničiš. walt disney
- Miss*Cyara*
- Sramežljivka
- Prispevkov: 27
- Na forumu od: 20. 3. 2006
Jaz pa se včasih zamislim: teh ne vem 100 let mi je namenjeno in kaj potem..vse tiste miljarde prej in potem?!!!!Nikoli več me ne bo... ne bom vedela kaj se dogaja, kako se kaj razvija.. hjoj grozno je to razmišljanje... zato pa kr verjamem v reinkranacijo
-
Geena - Komunikatorka
- Prispevkov: 198
- Na forumu od: 6. 2. 2006
- Kraj: Ljubljana
Jst morm priznat da se ful bojim smrti...pa ni kej preveč tiste naravne, bolj tiste če te kdo ubije
And I'd give up forever to touch you
Cause I know that you feel me somehow
You're the closest to heaven that I'll ever be
And I don't want to go home right now
Cause I know that you feel me somehow
You're the closest to heaven that I'll ever be
And I don't want to go home right now
- barbara01
- Sramežljivka
- Prispevkov: 38
- Na forumu od: 11. 6. 2005
Ne smrti me ni strah in tudi je vseeno, če bom umrla zdaj ali čez 50 let.
Lastovka ta tvoj kometar, pa kaže , da te je smrti strah.
Če te ni strah smrti ti je vseeno, kako boš umrl. Če boš trpel ali pa smo zaspal. V moji družini je zelo pogost rak in nihče od mojih sorodnikov si ni želel neboleče smrti. To jim je bila 2. prioriteta. 1. je bila, da njihovi sorodniki ne bi gledali njihovega propadanja. Da bi jih obdržali v spominu takšne kakšni so bili in ne njihovih podob na koncu poti. Tega je mene strah, da bi se me ljudje spominjali, kako ležim v bolnici in na mene so pritrjene cevke. Hočem, da se me spominjajo kot osebo katera sem v resnici.
Lastovka ta tvoj kometar, pa kaže , da te je smrti strah.
Lastovica napisal/-a:Smrti kot same smrti me ni strah. Strah pa me je mogoce nacina kako bi umrla ( da bi recimo umirala pocasi, v hudih bolecinah, zelo bolana). Tega se pa zelo bojim. In prav zavidam tistim, ki samo zaspijo in se vec ne zbudijo.
Če te ni strah smrti ti je vseeno, kako boš umrl. Če boš trpel ali pa smo zaspal. V moji družini je zelo pogost rak in nihče od mojih sorodnikov si ni želel neboleče smrti. To jim je bila 2. prioriteta. 1. je bila, da njihovi sorodniki ne bi gledali njihovega propadanja. Da bi jih obdržali v spominu takšne kakšni so bili in ne njihovih podob na koncu poti. Tega je mene strah, da bi se me ljudje spominjali, kako ležim v bolnici in na mene so pritrjene cevke. Hočem, da se me spominjajo kot osebo katera sem v resnici.
-
gemini - Cosmofrik
- Prispevkov: 1680
- Na forumu od: 8. 9. 2004
- Kraj: notranjska
Moje smrti me ni strah. Sam mi je ful hudo,, za vsemi tismi, ki bodo za mano ostali. Hudo bi mi blo če bi umrla pred svojmi strašmi, ker vem d bi oni ful trpeli.
Ko odvržeš vso strast
in me prideš nežno krast
tvoji poljubi z dlanmi kot bi mi
ustavil čas in že se dani (Neisha)
in me prideš nežno krast
tvoji poljubi z dlanmi kot bi mi
ustavil čas in že se dani (Neisha)
Kdo je na strani
Uporabniki, ki brskajo po tem forumu: 0 registriranih uporabnikov