Za nesrečo v ljubezni so si krive ženske
Moderatorji: saarijarvi, Dioniz, Sunshine
Prvi neprebran prispevek • 3 prispevkov
• Stran 1 od 1
- Devica Marija
- Sramežljivka
- Prispevkov: 1
- Na forumu od: 11. 3. 2018
Post posvečen vsem, ki ne najdejo sreče v ljubezni...
Večina žensk proti moškim nastopa kot možgansko nefunkcionalna bitja. Osvajajo večinoma jih samo z videzom. Ko pa želiš, da bi ženska naredila nekaj nekonvencionalnega (ogovorila, povabila) stvari pri njej odpovejo. Ne ve kaj naj ti pove, niti ti noče, ker misli da ji kot ženski tega ni treba.
Vse obveznosti vzpostavljanja odnosa prelagajo na moške z izgovorom, da je to naloga moških - ker so moški. Kakšni stereotipi! Tako se (inteligenten) moški takoj začne počutiti ob ženski, da ni nič naravnega ker vse kar se dela, se dela zato, ker se mora. In dokler se bo moški trudil, toliko časa bo vztrajala.
Potem so pa še neinteligentni moški. Moški, ki se bolj kot z razmišljanjem ukvarjajo z vsem, kar je povezano s seksom. Ni jim mar, kakšne nezanimive mumije so ženske. Bistvo je, da izgledajo dobro in da obstaja potencial, da seks bo. Kategorično najbolj privlačen tip moški tradicionalni ženski, saj je v zameno za seks pripravljen povedati vse laži, ki obstajajo. Ni pa zmožen s tako žensko ostati za zmeraj.
Tako ženska, ko da svojo mero zabitih tipov skozi sebe, po faksu začne iskat bolj inteligentne moške, ampak še vedno s to mentaliteto, da njej pripada 101 pravica zato, ker je ženska. Recimo, da dejansko najde nekoga. Nekoga, ki ga je že preveč strah, da bi ostal sam. Ustvarita družino. Ženska, s tem ko kuha, pere, lika, skrbi za otroka, postane prepričana, da zvezi daje vse, kar se od nje pričakuje (je utilitarna), še vedno pa na moškega v 100% meri prelaga breme čustvenega odnosa, da bo moški tisti, ki se bo trudil za to, da bo v tem odnosu ostala njemu zaželjena. Na tak način se, ko moči na strani moškega za vlečenje tega bremena (odnosa) v eni sami osebi zmanjka, odnos propade in sledi ločitev.
A bomo sploh kdaj prišli na tisto točko, ko bodo ženske opustile stereotipna razmišljanja o odnosih, češ da je vso bremene na moških. Od tega da se nekaj začne in do tega, da nekaj ostaja? Je to realno pričakovanje, ali gre tudi v tem primeru za težko pridobljene pravice žensk, ki se jim ne bodo nikoli odpovedale? Vem, da tiste ki so se in so prestopile na isto raven, kjer danes vidijo moške, jim gre v odnosu veliko bolje.
Ta quote lepo pove zakaj si, če si, nesrečna v ljubezni.
Večina žensk proti moškim nastopa kot možgansko nefunkcionalna bitja. Osvajajo večinoma jih samo z videzom. Ko pa želiš, da bi ženska naredila nekaj nekonvencionalnega (ogovorila, povabila) stvari pri njej odpovejo. Ne ve kaj naj ti pove, niti ti noče, ker misli da ji kot ženski tega ni treba.
Vse obveznosti vzpostavljanja odnosa prelagajo na moške z izgovorom, da je to naloga moških - ker so moški. Kakšni stereotipi! Tako se (inteligenten) moški takoj začne počutiti ob ženski, da ni nič naravnega ker vse kar se dela, se dela zato, ker se mora. In dokler se bo moški trudil, toliko časa bo vztrajala.
Potem so pa še neinteligentni moški. Moški, ki se bolj kot z razmišljanjem ukvarjajo z vsem, kar je povezano s seksom. Ni jim mar, kakšne nezanimive mumije so ženske. Bistvo je, da izgledajo dobro in da obstaja potencial, da seks bo. Kategorično najbolj privlačen tip moški tradicionalni ženski, saj je v zameno za seks pripravljen povedati vse laži, ki obstajajo. Ni pa zmožen s tako žensko ostati za zmeraj.
Tako ženska, ko da svojo mero zabitih tipov skozi sebe, po faksu začne iskat bolj inteligentne moške, ampak še vedno s to mentaliteto, da njej pripada 101 pravica zato, ker je ženska. Recimo, da dejansko najde nekoga. Nekoga, ki ga je že preveč strah, da bi ostal sam. Ustvarita družino. Ženska, s tem ko kuha, pere, lika, skrbi za otroka, postane prepričana, da zvezi daje vse, kar se od nje pričakuje (je utilitarna), še vedno pa na moškega v 100% meri prelaga breme čustvenega odnosa, da bo moški tisti, ki se bo trudil za to, da bo v tem odnosu ostala njemu zaželjena. Na tak način se, ko moči na strani moškega za vlečenje tega bremena (odnosa) v eni sami osebi zmanjka, odnos propade in sledi ločitev.
A bomo sploh kdaj prišli na tisto točko, ko bodo ženske opustile stereotipna razmišljanja o odnosih, češ da je vso bremene na moških. Od tega da se nekaj začne in do tega, da nekaj ostaja? Je to realno pričakovanje, ali gre tudi v tem primeru za težko pridobljene pravice žensk, ki se jim ne bodo nikoli odpovedale? Vem, da tiste ki so se in so prestopile na isto raven, kjer danes vidijo moške, jim gre v odnosu veliko bolje.
Ta quote lepo pove zakaj si, če si, nesrečna v ljubezni.
-
Sarissima - Cosmo moderatorka
- Prispevkov: 3565
- Na forumu od: 26. 12. 2010
Praise the lord, I am saved from myself.
...But because I saw you. Someone like me. Someone so scared that the only way you know how to handle things is by worrying your way through them. That's what you and I are. Worriers.
Prvi neprebran prispevek • 3 prispevkov
• Stran 1 od 1
Kdo je na strani
Uporabniki, ki brskajo po tem forumu: Google Adsense [Bot]