Na pomoč, trpim v samoti!

[InFelix]

Se ti je že kdaj zgodilo:
Cel vikend si frej, ampak ti si doma, sam. Trpiš v sebi. Premlevaš stvari na katere nisi imel vpliva in ga nimaš sedaj. Rolete so dol, paše ti tema. Nimaš nikogar da bi poklical in se lahko pogovoril o tem. Vsi mostovi so požgani. Rad bi da bi da me nekdo objame, vendar veš da se to ne bo zgodilo. Sam si, popolnoma sam, osamljen. Veš da je nekaj narobe, nimaš pojma kako popravit, nimaš pojma kako se lotit da bo bolje.
To se dogaja trenutno meni.

Naj povem zgodbo kdo sem:
Sem preprost fant, če se temu lahko danes tako reče, star 33 let. Čez teden uspešen v službi, zabaven, poln življenske energije, motiviran, osredotočen, samsotojen, svoje stanovanje, finačno uspešen, spoštovan v svojih poslovnih krogih.


Čez vikend sem sam. Nimam prijatelev. Moj pravi kompanjon ki ga iščem je dekle z katero bi lahko morda bil cel preostanek življenja. Lahko ji dam popolno pozornost, vso mojo ljubezen, ves moj prosti čas, celega sebe. (prelepo da bi bilo res - je popolnoma res vse napisano tukaj.)
Problem je da take osebe ni, bom tudi razložil zakaj:
Sem vizuelno bitje. Punca mi mora biti všeč vizuelno, vitko telo, zdrava, čista, mora biti izobražena, samostojna, mora čutiti željo po potovanju. Tako kot sem sam. Ne me razumeti, nisem kak grd zavaljen tip, daleč od tega, skrbim dobro zase. Kar sam dajem želim isto nazaj.

Kar pa je pri teh letih mojih na voljo je: Ali imaš dekle z lepim telesom, katera je ponavadi čustven invalid, oz njene emocije ne trajajo dolgo, ker se naveliča, oz sabotira samo sebe z odnosom ki ga daje. Ali pa punca ki ima jasne cilje, ve kaj želi v življenju, ampak jo omejuje vizuelnost.

Vem da obstajajo take punce, vidim jih vsak dan, vendar z leti so redkejše in bolj cenjene. Nekako opažam, kar je samsko nad 30 plus je bolj rizično.

Zakaj ne najdem nekoga z kom bi lahko bil srečen?

Zanima me če kdo lahko deli podobno zgodbo, ali pa če ima samo preveč časa in želi debatirati v tej smeri. Vsak odgovor bo zelo cenjen.

[Led Zeppelin]

Hej, en moj prijatelj je enako star kot ti, in v enakemu položaju, in ko berem kar si napisal, imata extremno podobno mišljenje.

Kot introvert in dokaj socialno nefleksibilen človek, sem se tudi sam leta in leta spopadal z občasnimi napadi samote, in tudi sedaj me včasih stisne.
Ampak, kar je razlika med tem kaj je bilo nekaj let nazaj in sedaj, je to da sem postal fleksibilen v pristopu do ljudi in druženju.

Kar to pomeni je, da če ti prideš domov, in nimaš nikogar, in se zapreš v sobo si že pripravil scenarij, nič drugačnega se ne more zgoditi.
Pišeš da si osredotočen in pameten človek, potem ti mora nekako potegniti da če se zapiraš med štiri stene in melješ zakaj nimaš nikogar, da je večina tega na tebi.

In popolnoma razumem, ljudje se staramo, parčkanje, otroci, in zvisiš....logika, ampak to še ne pomeni, da ne moreš početi skupinskih aktivnosti, da ne moreš iti na tečaje, da ne moreš biti bolj družbeno aktiven človek.
Tudi jaz sem zganjal samo individualne športe, ne pijem alkohola, super introvert, zanimajo me absurdne stvari in cilji...pa P***a da sem našel prijatelje, pa P***a da sem v raznih krogih, pa P***a da imam različne tipe ljudi okoli sebe.
Zakaj? Ker sem se nehal omejevati, da sem tak in tak, nehal sem obsojati drugačnost ker sem mislil da me drugi obsojajo, nehal sem čakati da se stvari premaknejo, začel sem migati na področjih ki me zanimajo.
Nočem da je to nek egotrip, ker sem izhajal iz sebe, ampak ko si nesrečen ali nezadovoljen v svojemu življenju, si v 99% kriv sam, 100% pa si vedno odgovoren zase.

Kar se pa tiče žensk, bom pa napisal to kar sem rekel mojemu frendu v isti situaciji.

Če misliš da boš našel žensko, ki bo popolnoma zapolnila praznino v tvojemu življenju, in ji boš dal popolnoma vse kar si, in da boš zaradi tega srečen, je ne boš našel.
Polaganje svoje sreče v roke drugih, je nevarna stvar.

Moraš se resno vprašati, katera čustveno zrela ženska, bi ob sebi rada imela partnerja kateremu je ona socialni in čustveni steber? To je breme, to ni partnerstvo, ker to je vsaj v mojih očeh, ločena entiteta od tebe. Ti si ti, imaš svoj krog zanimanj, svojo identiteto, svoje prijatelje in v zvezo vstopiš kot neodvisen osebek.
Kako bi s ti počutil, če bi imel punco k bi vse počela početi s tabo, bi se neprestano ukvarjala s tabo, govorila da brez tebe ne more biti srečna...po pravici, jaz bi iskal stanovanje v Budimpešti, Albanca z fejk pasuši in fejk pogrebce.

Kar se pa tiče žensk kakšne so v tvoji starosti, spet, to je ta jeb** črno-beli pogled ki je enak kot pri mojemu frendu.

18 letnice so take, 24 letnice so take, 30 letnice so take, 35 letnice so zgubile svojo lepoto, aha, ona išče sperm donorja, aha, ona lima selfieje, torej je taka in taka.
Če jaz pogledam okoli, in poznam veliko žensk nad 30 letu, se zavedam da je bazen manjši, ampak niti približno ni tako grozno kot se mi predstavlja, ker drugače bi mislil da je moj frend znanstvenik na Antarktiki in edina ženska tam je kuharica Helga.

Cut the fucking bullshit, imaš neke cilje in potrebe, in ker nočeš pogruntati da si odgovoren za to, se zapiraš vase, sprašuješ vesolje zakaj ni nobenih žensk zate, medtem ko je dejstvo da z takim pristopom do dejtanja in žensk in pogledov, se te še tiste ko so, izognejo.

Jaz sem se rad družil s tistim prijateljem, ampak ko vidiš ene in iste vzorce, in popolnoma napačen pristop do ljudi in žensk, ter popolnoma nobenega prevzemanja odgovornosti za svoje socialno in ljubezensko življenje, sem mu lepo pomahal v slovo.

Lepo je da veš kakšno žensko želiš, lepo je da si zdrav in uspešen človek, želim ti veliko sreče in uspeha na področjih v katerih imaš še prostor da postaneš boljši človek!

[Nesanica]

LZ

si napisal vse kar sem mislila.

Odpri se tudi kakšni punci, ki ima napake. Mogoče boš prijetno presenečen, ko boš ugotovil, da so ti te njene napake všeč.
Sploh pa, a ni lepše čez vikend iti z simpatično žesko, ki ni popolna, v hribe kot pa ždeti doma s spuščenimi roletami.

[InFelix]

Led Zepelin: Hvala tvoj odgovor in dobronameren nasvet. Cenim. Mislim pa da je moja vizija malce nerealna, vnedar ni ne morem pomagati da je ne bi lovil. Tako kot marikdo ki bere ta teks je na lovu za osebno srečo. Nekateri so boljši lovci, drugi se pa pač borimo za obstoj.

Nesanica: Težko se odprem komurkoli, ker za karkoli je treba imeti sploh kaj.
Kot bi mi brala sanje in vizije, ja zelo si želim iti s simpatično punco nekam v hribe, mogoče okoli Koseškega bajerja ali pa samo v mcdonalds na pomfri, ampak če ni priložnosti za povabilo, je to žal nemogoče realizirati. in DA tudi jaz sanjam in si želim iste stvari kot vsi ostali.

[lollypop-@]

Velikokrat ljudje samo jamramo, kako bi vse radi, se pa ne potrudimo za to in samo iščemo izgovore. Mi je žal, da se ti to dogaja. Imaš pa samo ti moč, da to lahko spremeniš.
Kakor zlajnano se sliši, si poiščeš svoje hobije. Tako boš lahko najprej dobil prijatelje, ljudi ki podobno razmišljajo in šele potem boš lahko dobil neko dekle.
Lahko poskusiš v službi. Ko si greš po kavo, sendvič vprašaš še par sodelavcev. Ko najdeš kakšen zanimiv dogodek, povabi koga iz službe. Lahko je tudi kaj v zvezi s službo, ali pa jih zgolj povabi na biljard. Pač začneš z majhnimi koraki.
Veliko krat tisti ki so obupani oddajajo neke vibracije, da se jih ljudje izogibljejo. Ne moreš si želeti popolne punce, če nič ne narediš za to. Ne bo ti potrkala na vrata, tako kot dostavljalci pic
Predlagam še, da narediš kaj na samozavesti, da boš ugotovil, da si vreden. Če ne drugega, boš začel oddajati drugo energijo.
Drugače ti je pa LZ dobro odgovoril. Samo narediti moraš nekaj v tej smeri

[Ananhas]

So že drugi povedali bistvo...

Problem nekaterih samskih je da životarijo, ne živijo. Oziroma medtem, ko nekateri živijo, drugi sanjajo. Verjetno je tu razlika.

Veliko je aktivnosti, ki bi jih lahko vpeljal v svoj vsakdan, da bi lahko spoznal več žensk, izpilil sebe v smislu socialnega življenja itd. Že preprost kozarec vina v lokalu po službi je bolje kot nič. Vikendi s spuščenimi roletami? Ni dobro za nič, razen za ujčkanje tvoje samote.
Sicer nisi napisal ali si volk samotar ali je kak drug razlog, da nimaš več prijateljev.
Pri 33 si kot moški na vrhuncu in če si res tak "dober ulov" in privlačen kot si se opisal, bi moral imeti kar nekaj izbire med ženskami med 25 in 33. Res je, da je manj samskih kot v zgodnjih 20ih ampak še vedno so. Nismo več v časih naših staršev, ko so bili vsi že do 25 oddani z otroci. Če so ti všeč ženske, ki rade potujejo, se mi zdi, da se take še kasneje ustalijo.

Pa izogibaj se vkalupiranju kakšne samske vrstnice so, ker tudi ti kot samski 30+ padeš v isti koš in predvidevam, da tudi tebi ni všeč, če nekdo predvideva kaj vse ti fali, da si pri teh letih sam.
Sicer pa kar se tiče samskosti, človek lahko ostane samski pri katerihkoli letih (samo realistična sem)... Misliš, da imajo vsi, ki so se vezali/poročili v dvajsetih zagotovljeno pravljico do konca življenja?
In verjetno je ravno življenski slog in mindset razlika pri tem, da se nekateri lahkotno gibljejo med odnosi pa nima veze ali so 25, ali so potem spet samski pri 38,... Še pri 50 ni konec.

Kar se tiče kriterijev, seveda ti jih ni potrebno znižati, vendar če iščeš izključno žensko, ki se bo v popolnosti prilegala kalupu tvoje "sanjske" in avtomatsko odpadejo vse, ki so v nečem izven predstave, potem pač pljuvaš v lastno skledo.

[McLarnovc]

Pa si se vprašal kaj lahko sam ponudiš tej svoji sanjski ženski, kakršno si opisal?

Za začetek pa priporočam rdeč športni cabrio, da se lahko lepega nedeljskega popoldneva malo zapelješ naokoli...

[InFelix]

lollypop-@: Ne iščem izgovorov, imam problem in želim nekaj narediti glede tega. Dejstvo pa je da imam socialno življenje na min. Tako kot pri poslu, če ni kapitala, če ni poslovenga načrta, potem je tudi možnost za upeh majhna. Pri meni je vizija, je posloni načrt, le kapitala ni. Druženje v službi in po službi ga je dovolj. Vendar pri meni so vsi krogi že zaprti. Poročenih sodelovk ne mislim napadat, saj so mi ene kot sestre. Tudi prijatelji ki smo bili včasih kot riti in srajce, vsi v družinah, in nekako se ljudje spremnijo, se oddaljijo. Vsi gredo svojo pot. In seveda jim privoščim. Se jse še vidimo, slišimo, ampak to ni to. Da bi oddajal negativno energijo? Ne vem če jo ravno oddajam. Dvomim. Vsekakor sem pa pripravljen zadevo dati v družben experiment. Cenim tvoj odgovor! Upam da še kaj slišim od tebe.

Ananhas: Imaš prav, v mojem primeru, životarim, ampam ne vidim to kot životarjenje, ampak kot borbo za osebno srečo.
Dejstvo je, da take nasvete dajejo ljudje ki imajo ob sebi ljuidi ki jih imajo radi. Predvidevam da si ti to. Imaš Fanta ki te ima rad, imaš družino ,očeta in mamo ki ti data vedeti da jim pomeniš vse. Jaz družine nimam, ne staršev, ne prijateljev, ne punce ki bi mi rekla da sem njen. So določne stvari na katere ne morm vplivati in so določene katere bi rad vpilval. Zdej da nimam nobene izbire med ženko populacijo, lagal bi če bi rekel da ne. Vendar izbira ki mi je dosegljiva, me ne osreči. Sam mislim da nimam nemogočih pričakovanj. Take dekleta ki bi si jih jaz želel vidim vsak dan.
In verjamem da trdno razmerje z ljubeznijo lahko traja. In ja vedno je možnost da postaneš samski. Je pa tudi vedno možnost da pa nisi samski.

Kriteriji so, in niso visoki, so pa vseeno kirteriji. Tudi sama jih imaš, če priznaš ali ne. In zaradi tega si nikoli nisi pljuvala v lastno skledo. Si pač kjer si danes v življenju.

McLarnovc: kaj ji lahko ponudim? Zanimivo vpršanje. Za začetek ji lahko dam najlepše darilo. Svoj čas. Svoj prosti čas. Svojo pozornost. Ne vem zate, ampak meni se to zdi veliko. Ne bom opisaoval svojih romantičnih potez ali pa kakšnih sočnih podrobnosti, ampak če znaš pokazati nekomu da ti je pomemben in da ti je fajn z njim, da jo zanš nasmejati do solz, da je vsako doživetje z menoj pustolovščina, je će to veliko. Ostalo pride.

Nisem fan cabrioletov, sem ga imel nekoč. Sem bolj za hot hatchback-e.

[McLarnovc]

Ufff...hud ego...

[Ananhas]

Vidim, da si narobe prebral/razumel to o životarjenju in pljuvanju v lastno skledo.

Nima veze, vidim malo bolj kako deluješ.

V glavnem srečno pri iskanju sreče.

[dreams]

Se ti je že kdaj zgodilo:
Cel vikend si frej, ampak ti si doma, sam. Trpiš v sebi. Premlevaš stvari na katere nisi imel vpliva in ga nimaš sedaj. Rolete so dol, paše ti tema. Nimaš nikogar da bi poklical in se lahko pogovoril o tem. Vsi mostovi so požgani. Rad bi da bi da me nekdo objame, vendar veš da se to ne bo zgodilo. Sam si, popolnoma sam, osamljen. Veš da je nekaj narobe, nimaš pojma kako popravit, nimaš pojma kako se lotit da bo bolje.
To se dogaja trenutno meni.

Čez vikend sem sam. Nimam prijatelev. Moj pravi kompanjon ki ga iščem je dekle z katero bi lahko morda bil cel preostanek življenja. Lahko ji dam popolno pozornost, vso mojo ljubezen, ves moj prosti čas, celega sebe. (prelepo da bi bilo res - je popolnoma res vse napisano tukaj.)
Problem je da take osebe ni, bom tudi razložil zakaj:
Sem vizuelno bitje. Punca mi mora biti všeč vizuelno, vitko telo, zdrava, čista, mora biti izobražena, samostojna, mora čutiti željo po potovanju. Tako kot sem sam. Ne me razumeti, nisem kak grd zavaljen tip, daleč od tega, skrbim dobro zase. Kar sam dajem želim isto nazaj.

Kar pa je pri teh letih mojih na voljo je: Ali imaš dekle z lepim telesom, katera je ponavadi čustven invalid, oz njene emocije ne trajajo dolgo, ker se naveliča, oz sabotira samo sebe z odnosom ki ga daje. Ali pa punca ki ima jasne cilje, ve kaj želi v življenju, ampak jo omejuje vizuelnost.

hej, to tuki je tvoj problem... že začneš pisat prvi post, kakšna bi morala biti ženska primerna za take kot si ti - lepa, vitka, pametna, ampak ne čustveno nezrela ali zabita. in tvoje prve besede so se začele ''sem sam, osamljen, nimam nikogar, zaprt vase in nekaj je zelo narobe.''
a si mogoče pomislil, da si tudi ti čustveni invalid, nimaš ljubezni in si jo zelo želiš. oziroma sam imaš napake, ki jih pri svoji sanjski punci ne želiš. pa si se vprašal, kaj bi želela ta popolna ženska od tebe? ona bi si verjetno mislila enako ''spet nekdo z čustvenimi problemi''.
in ali si prepričan da nimaš kakšnih previsokih zidov okoli sebe oziroma težav z samozavestjo?
imam samo en in edini preprost nasvet zate in tebi podobne: VSI SMO RAZLIČNI, tko da če ti je ena ženska lahko všeč, in večina njenih navad, potem ti bodo tudi njene ostale lastnosti všeč, pa naj bo to njena astma ali pa neraven trebuh. noben ni popoln.
(in pa vizuAlno se reče...)

[mmm]

Kaj pa vem InFelix. Ko te berem, te berem briljantno. Vse imaš razčiščeno, točno veš kaj hočeš.

Tudi jaz sem se srečeval s samotami in osamljenostmi, zato si morda približno predstavljam kako ti je. Nisem pa niti najmanj izžareval toliko samozavesti kot ti.

Sočloveka moraš čutit. Razum je tukaj premalo, če na odnose gledaš zgolj z razumom, ne vidiš vsega in ne moreš biti srečen. V pomembnem trenutku ti zmanjka tisto, kar večina ljudi naredi samih od sebe, saj ne dela z razumom.

Če pač ne najdeš sorodne duše, bi vseeno lahko čez vikende bil bolj aktiven. Tudi s prijatelji je v redu. Nekaterim je kdaj tudi samim s sabo v redu. In ja. Preveč selektiven si od punc. Saj postava, zunanjost, noge so pomembne... (ajde recimo raje fizična privlačnost)... ampak če ti je po drugi strani neka oseba privlačna kot oseba... ne vidim razloga zakaj je ne bi kam peljal in probal ugotoviti kako lepo se lahko imata skupaj

[*inkica*]

In res je trpljenje.