Pogresa samsko zivljenje

[Mindstoper]

Zdravo.

Spoznala sem fanta... Sam je naredil prvi korak, dobila sva se, zaljubila. Nato pa po pol leta kot strela iz jansega da on ni pripravljen na zvezo, da je mislil da je, ampak je ugotovil da ni. Da ima vsega dovolj, vsega je prevec, sluzba, sola, resna punca. Enostavno se mu nic ne da. Ko sva skupaj mu je lepo, ko je sam pa pogresa samega sebe, misli da je samega sebe izgubil nekje na poti.

Spoznala sva se preko skupne prijateljice in tisti dan ko sva se videla je bilo to to. Sama sem imela dvome takoj na zacetku, ko je prvic k meni prisel. Ker je mlajsi od mene (21), ker je bila razdalja med nama, ampak vse to sva se zavedala ko sva sla v zvezo, nikoli ni bilo tezav ali dvomov glede tega. Lepo sva se imela, izpovedoval in kazal je ljubezen na miljon nacinov, delal plane...

Zdej so pa vsi plani padl v vodo, vsaka njegova beseda je samo prazna beseda, pocutim se prazno... Mesa se mi nekje med zalostjo, jezo, razocaranjem in zmedo. Sploh ne morem razjasnit kako se pocutim. Pogresam ga tako da se mi zdi da se mi bo na momente zmesalo. Imam toliko vprasanj, pa nobenga pravega odgovora, samo to da pac njemu ni do tega in da upa da bom scasoma razumela.

Obnasa se kot da sem mu breme, kot da sm sam ena stvar vec v njegovem zivljenju ki se jo je reso. Da njemu trenutno tako pase in da zaenkrat misli da je to prava odlocitev. Da ce bi vedela da se mu enostavno trenutno nic ne da, da bi koncno razumela. Nocem biti tecna, res ne, ampak ddobesedno me je zavrgel.

Vikend po tem ko sva narazen sla, sva sla ven vsak za sebe... Je rekel da je mislil da se bo lahko imel fajn, ampak se ni mogel imeti, da ve kaksna budala je in da se trudi najdit samega sebe in s tem tudi prostor za mene. Spet naslednjic da nebo spremenil odlocitve, naj ga ne prepricujem v nasprotno.

Najhujse je ker sem jezna sama na sebe, ker pri svojih 25 letih bi mogla vedet da ni za zvezo, da se neve ka bi rad. Jezna sem ker nism videla znakov da je nekaj narobe, nikoli ni nic omenil, obnasal se je cisto vredu in normalno do zadnjega dne, delal plane in planiral izlet in morje in romanticni vikend... Pisal smse za dobro jutro in lahko noc, vse je bilo vredu. Se pogovarjala sva se dan pred razhodom kako pridem k njemu za vikend, greva na rojstni dan od kolega, kako se mu bo utrgalo ce ne pridem ker me pogresa.

Potem se je pa cez noc odlocil da ne gre vec. Sam se je odlocil, brez mene, a sam veckrat poudarjal da sva v zvezi dva, nisem samo jaz ali on, skupaj se odlocava o pomembnih stvareh.

In ne vem kam naj sama s seboj, vec kot en teden je ze od tega in se kr se pocutim isto. Slabe volje in zalostno. Iscem razloge in razmisljam pa razmisljam, tudi ce se zamotim ko se vedno nekako najdem luknjo da pomislim na njega. Doma me vse spominja na njega, spim na njegovi strani postelje, ko prej nikoli nism. Samo spala bi ker samo takrat ne razmisljam o vsem tem. Analiziram dogodke pred razhodom in ne najdem vzroka in resitve. Nikoli nisem tega pricakovala, cez noc me je zasul z vsem in pricakuje da bom razumela in sprejela vse.

Cakam da telefon zazvoni, ceprav vem da ne bo. Ne pridem mu do zivega, ne pridem mu blizu. Cisto se je oddaljil od mene, ce se le da me ignorira. Ne ve kaj bi mi rekel, edino da to ni bil njegov namen in da mu je zal da si ni prej gor prso da se noce zveze. Sej je iskreno povedo, sam trenutno men to nic ne pomaga.

Cisto sem se cisto zgubila. Nocem novih hobijev, se na novo spoznavat in definirat, vzljubit samo sebe in zivljenje samo. Sem taksna kot sem. Vsi me silijo ven, na zurke, na kave, silijo naj se poberem, da spremenim zivljenje na bonacin.Da si najdem nekoga, s katerim bi hitreje prebolela. Jaz pa bi rada samo prebolela na svoj in podporo bliznjih. Ker tako me se nihce ni prizadel do sedaj in sploh nevem kaj bi.

Rada bi da se vrne, trenutno samo to zelim. Kaj si bom zelela cez en mesec nevem, ampak zelim si da se ne bi pocutila tako prazno kot da sem zgubila del sebe, saj je pa samo fant. Ampak tako se pocutim in ne vem kako naj ven iz tega, zelim si da bi se ze koncalo. Da dam te faze prebovelanja skozi in najdem spet neko veselje v vsej tej situaciji.

Se opravicujem za dolg post, zelela sem se samo izpovedati in spacat ven kulkertulk smiselno kako se pocutim.

[disketa]

Ah, tip je lulica. Zakaj bi sploh želela biti s človekom, ki te očitno nikoli ni imel dovolj rad? To, da ni pripravljen na zvezo, je samo beden izgovor. Ko najdeš pravo osebo, ti take gluposti ne hodijo po glavi.
Možno, da sta čisto prehitro stopila v zvezo in je pač ugotovil, da nisi to, kar je mislil da si in ga ne zanimaš več. Žal. Ti ga pa zaradi zaljubljenosti še zmeraj idealiziraš.
Seveda boli, a ko boš nekoč našla tapravega, bo vse preprosto in jasno.

[haley]

^^
Pozabi ga!

[cauliflower]

Čisto na hitro, ker nimam časa, ampak se mi zdi, da moram komentirat: edina pametna odločitev je ta, da sta šla narazen. Zdaj ti je težko in se ti zdi vse skupaj preveč nepojasneno, zato iščeš razloge, čemu je temu tako - vem, ker sem bila pred pol leta na istem. Doživljala sem podobno, kot opisuješ, danes pa vem, da sem še predolgo vztrajala v zvezi, kjer sem samo jaz vedela, kaj želim, on pa ni bil prepričan, da si sploh želi punce. Razhod je najbolj smiselna rešitev, boš videla takrat, ko boš prebolela

[Led Zeppelin]

Sta dve možnosti,

1. pravaral te je, in je zaradi tega takšna nenadna sprememba

2. usral se je, če si ti 25, in on 21...huh, to je breme za mladega moškega, ker ve da si boš ti čez 5 let lahko želela otroka, on bo pa šele 26...

Pač, mora ugotoviti kaj hoče v življenju...mora postati moški.



Zate bo pa zajebano, ampak bo minilo...čez nekaj let se boš nasmejala tej situaciji.

Tak je lajf.

[Mindstoper]

Prevaral me ni, v to sem miljon procentov prepricana.

Kar se pa tice da se je usrau... Ja verjetno. Ceprav usrala sem se js ko sma se pogovarjala o tem in ko sm rekla da bi mela otroke cez 5 let, me je samo cudno pogledo in reko da ne... 3 leta maksimalno se pocaka, da se spravi na svoje, napreduje v sluzbi (zato tud dela fax) in pol ze hoce otroke met.

Usrala sm se js ko je bluzo kak naj ze pocas pakiram kovcke, da pridem v njegov kraj zivet. Mal v hecu, mal pa zares. Pa ko sm omenla sluzbo pa je rekel da naj to razmisljam kratkorocno, ker bom itak na koncu mela sluzbo tam kjer bova zivela.

Tak da ja... Vse je rahlo nesmiselno. Razumem pa da je veliko naenkrat za njega. Predn sva se spoznala je 10 dni na morju samo pil s kolegi. Ko je priso domov je pa dobil pogodbo za redno zaposlitev, studentski indeks (prej 2 leti ni sole vido po srednji) in resno punco. Vsi so dvomil v njega, lastn fotr se je sou stavit kak doug boma zdrzala... Tak da ja mislim da se je kr posteno usrau!

Skoda da je ravno mene najdo in z mano ugotovil da biti odrasu clovek ni taka pravljica.

[haley]

Hm on bi čez 3 leta imel otroke, želel je da se preseliš k njemu, da si v 'njegovem' kraju najdeš službo itd.
Hm kje so pa tukaj tvoje želje? Meni on deluje zelo egoističen, da boš počela vse tako kot bo on rekel, tvoje želje pa sploh niso pomembne.

[Mindstoper]

Nikol nism razmislala na tak nacin.

Itak so bli to sam pogovori, velik stvari sma se pogovarjala, sam nikol nism pretirano resno vzela, ker le nisma bla tak doug skupi da bi lahk ze neke plane delala. Sm poslusala in bli mi je vsec kak razmisla, vedn sm mu pa rekla da pocas, boma sproti vidla kak bo.

Mislim da se je mal brezglavo zaleteu v vse skupi, nevem no... Ceprav tezk razumem to da te kr mine in da se kr naenkrat vsega ustrasis, prej pa take izpovedi ljubezni, taka sporocila, prvi mesec so vsi govoril da kr sije od srece, pa res je bil tak vesel, vcasih ze mal prevec za moje pojme, sam js sm pac po svoje zakomplicirana in mal starejsa... ker konc koncev midva nisva iz istega kraja, nisma bla tak pogosto skupi, se pravi da mu nism ravno dihala za vrat on pa men ne. Vsak je mel svobode vec kot prevec, nobenih omejitev in zahtev. Sm ga pogresala ker je le bil vcasih cel dan v sluzbi in faxu, sam sm razumela da vcasih se ti tud enostavno neda se pol spusat v dolge pogovore ko prides domov.

Sokiral me je kr iz danes na jutr, ceprav je reko da je ze kak tedn o tem razmislo da nekak mnde ne gre vec, a kjub temu je obnasanje ostalo enako, se tezke plane je delo, romanticni vikend pa ze kr govor o morju... In vcasih mi se danes ni cist jasn kdaj pa kok se je to zgodil.

[čuftika]

Večina nas je nekaj podobnega dala skos, razhod s tipom. Vsi smo preživeli. Daleč od tega, da je bilo prijetno, vendar ko pogledam nazaj sem zelo vesela da sva se razšla, saj enostavno nisva bila za skupaj.

Tudi jz sem analizirala in ne vem kaj vse. Ampak če poenostavim:
* ni te vreden
* posveti se sebi in najdi sebe
* prekini vse stike z njim
* daj si čas
* bodi nekaj časa samska da spoznaš samo sebe

Pomaga samo čas. Spomine, fotografije in ostalo pospravi v škatlo. Ko boš prebolela, se boš samo nasmehnila vsem skupaj.