i feel like shit

[oioio]

sploh ne vem kaj bi napisala. najbrž tole pišem čisto iz obupa. počutim se popolnoma samo, osamljeno in odtujeno od sebe. čeprav imam veliko ljudi ob sebi se mi še vedno zdi kot da sem popolnoma sama. rada bi nekoga, kateremu bi se lahko izpovedala, sicer vem da je to skoraj ne mogoče ker si ne upam nikomur rečt da potrebujem pomoč, ali pa samo pogovor in res ne vem kaj naj naredim... vem da sem premalo močna, da bi kogar koli prosila za pomoč.

sem mislna, da se bom po tem kaj bolje počutila, pa vidm da ostaja še vedno enaka bolečina.

[wasd]

I don't wanna sound like a dick but ...

Verjetno bi bilo dobro, da si poisces kako strokovno pomoc, ce ze nimas kake prijateljice, ki bi ji lahko zaupala bolj osebne zadeve. Potem so tu se vedno starsi, ce ste v dobrih odnosih.

[oioio]

težko bi se sama spravlja do tega da bi poiskala strokovno pomoč.

[wasd]

Te cisto razumem, sem bil v podobni situaciji.

A z nikomur nisi v takih odnosih, da bi mu/ji lahko zaupala take zadeve? Kaj pa starsi?

[oioio]

sem, ampak jim ne morm tega kar začet govort.. ne starši ne..

[Green Cookie]

kaj pa, če probaš tukaj?

[oioio]

težko na forumu..

[Green Cookie]

imam občutek, da samo iščeš izgovore. Treba bo delat na sebi, ali pa trpi še naprej. Najlažje je reči nemorem, težko je in ne naredit nič. Smiljenje samemu sebi ne prinese nič dobrega.

[floribunda]

najbrž je lažje koga prosit za pomoč (ali izlit svoje misli na forum), kot vse držat v sebi.

mogoče lahko najprej poskusiš s pisanjem (dnevnika oz. nečesa podobnega). ko človek nekaj zapiše, pomeni, da je moral oblikovat misel v neko zaključeno enoto in da to niso več samo prebliski in kup enih mislih, ki prosto begajo po glavi.

[Tulip]

Sicer nisi nič napisala kaj točno te muči, ampak kot je napisala flori, včasih res pomaga, da to nekam zapišeš, daš iz sebe.

Odvisno tudi za kaj gre v tvojem primeru...ali je le trenutek šibkosti ali je to stanje, ki se vleče...

Oblik pomoči je kar nekaj, od forumov (npr. nebojse), do strokovnejše pomoči. To, da koga prosiš za pomoč ni znak šibkosti ampak je prvi korak, ko pokažeš voljo po spremembi stanja/situacije.

Morda si v stanju pasivnosti, ko enostavno ne (z)moreš komunicirati ali kaj konkretnejšega narediti ampak potrudi se zase... V življenju se lahko resnično zanesemo le nase in poskrbi, da ti bo dobro.

[diva.queen]

Ja kaj pol pišeš če ne moreš pisat?! Ne razumem...

[Macola]

najd si strokovno pomoč.