Ekstrovert in Introvert

[Led Zeppelin]

Ne vem če je ta tema, po 3 letih še vedno ne znam uporabljati iskalnika .

Če je, prosim administratorko da zbriše temo.

------------------------------------------------------------------------------------------

Preprosto.

Ekstrovert pridobiva energijo iz zunanjega sveta.

Introvert pa pridobiva energijo iz sebe.

Extraversion is "the act, state, or habit of being predominantly concerned with and obtaining gratification from what is outside the self".[4] Extroverts tend to enjoy human interactions and to be enthusiastic, talkative, assertive, and gregarious. They take pleasure in activities that involve large social gatherings, such as parties, community activities, public demonstrations, and business or political groups. Politics, teaching, sales, managing and brokering are fields that favor extroversion. An extroverted person is likely to enjoy time spent with people and find less reward in time spent alone. They tend to be energized when around other people, and they are more prone to boredom when they are by themselves.

The common modern perception is that introverts tend to be more reserved and less outspoken in groups. They often take pleasure in solitary activities such as reading, writing, using computers, hiking and fishing. The archetypal artist, writer, sculptor, engineer, composer and inventor are all highly introverted. An introvert is likely to enjoy time spent alone and find less reward in time spent with large groups of people, though he or she may enjoy interactions with close friends. Trust is usually an issue of significance: a virtue of utmost importance to introverts is choosing a worthy companion. They prefer to concentrate on a single activity at a time and like to observe situations before they participate, especially observed in developing children and adolescents.[6] They are more analytical before speaking.[7] Introverts are easily overwhelmed by too much stimulation from social gatherings and engagement, introversion having even been defined by some in terms of a preference for a quiet, more minimally stimulating environment.[8]

Obstajajo pa tudi ambiverti ki poberejo najboljše iz obeh.

Razmerje svetovne populacije je nagnjeno 2/3 za ekstrovertirane osebe in 1/3 za introvertirane osebe.


Ker mi je ta tema zadnje pol leta extremno zanimiva, me zanimajo naslednje stvari:

V katero skupino spadate?

Če ste ekstro, kako se znajdete ko ste osamljeni, če ste intro..kako se znajdete na družabnih dogodkih?

Kakšno je razmerje v družini, in kako drugi člani gledate na karakter drugih članov družine?

Kaj mislite da je največja prednost in pomanjkljivost posamezne skupine?


Se mi zdi zanimiva tema, upam da bo kakšna pametna debata.

[dayđremer]

-ekstro valda
-cartam mačko, se igram z mongolskimi miškami, kuža. Al pa grem spat in se nočem zbudit. Glasbe NE morem poslušat, mogoče kakšna serija, ki mi more bit res ful ful všeč.
-mama ekstrovertirana čist, brat tudi- čeprav tak ful kot midve ne, babica, dedek, oba strica vsi po vrsti estrovertirani
-prednost ekstrovert: iznajdljivost- pač, da znaš uporabit jezik. Pomanjkljivost: rineš z glavo skozi zid. Introvert: prednost: zna poslušat, pomanjkljivost: med nepoznanimi ljudmi se ne znajde

[Green Cookie]

Terapevtka pravi, da sem oboje (odvisno od stanja moje osebnosti)

[Led Zeppelin]

1. Jaz sem čisti introvert, 100%.

Ljudje vedno mislijo da se sramežljiv človek, a uživam v pogovoru...z vsakim lahko klepetam, uživam v srečevanju novih oseb, zaupam neznancem...vse vredu in prav.

Problem nastane, ko moram govoriti small talk, utruja me..nisem ga sposoben niti ustvariti, niti sodelovati v njemu. Stimulirajo me debate, o neki temi...da spravim možgane v pogon. In problem nastane, ker je to v širši družbi gledano kot da ti misliš da si več vreden, da si ti pametnejši.

In to me je vedno obremenjevalo, spominjam se ko mi je umrl stric...so ljudje prišli do mene, in mi povedali da so jemali mojega strica za vzvišenega, ker je vedno govoril o politiki, ali dejstvih...ni pa bil sposoben govoriti, o sebi, in pač vsakodnevnih stvareh.

Govorim lahko ure in ure o neki temi, nisem pa sposoben ustvariti občutka da iskreno razumem neko osebo in me zanima kako mu gre v življenju.
In to me obremenjuje, srečam nekoga res preprostega, poštenega, prijaznega človeka...a mu ne znam pokazati da ga cenim.

2. Kako se znajdem na družabnih dogodkih: slabo, grozno, porazno.

Prvo kot prvo, če je skupinski pogovor...se lahko skoncentriram le na eno osebo, poleg tega imam še grozno grdo navado da težko gledam človeka direktno v oči, torej ko se koncentriram in govorim kar sem zasnoval v glavi, gledam v tla.

Druga stvar, če ne sodelujem oz. če me nekaj ne zanima, odidem stran...neka skupina se pogovarja o nečemu, o čemer ne vem nič ali pa me zanima, zato se sprehodim malo po hiši, gledam skozi okno ali pa grem metati na koš. Dejansko si moram vzemati odmore da sem lahko malo sam, da se zberem in ko sem dobil svojo dozo, grem nazaj.
In spet, dejansko je to videno kot nesramno...nekdo govori, in potem nek k*rac vstane in si ga gre drkat stran.
Problem je, ker to potrebujem ker drugače se začnem počutiti neprijetno...težko razložim, ampak kot če bi bili radi na zabavi, a bi vsa vaši prijatelji puščali same po diskoteki.

Kako se znajdem na neki zabavi, pikniku ali družabnemu srečanju...vedno imam načrt, najprej pridem v prostor, pozdravim vse, se predstavim vsem nepoznanim in potem začnem omenjati okoli, da moram čez 2-3 ure nekam iti, pač nekaj...karkoli, potem pogledam po prostoru in najdem neko osebo, z katero bi lahko začel neko debato. Potem grem do vseh in se poslovim, in potem grem.
Želim si da bi lahko rekel nekoč, dovolj imam, vsi ste super a grem domov...gledat film, ker rabim počitek od vsega tega trušča, hrupa in klepeta.

Problem pa nastane, ko ne morem odditi ko si sam želim. Primer, na štajerskem so bili vsi ljudje najbolj prijazni ljudje kar sem jih kdaj srečal, glasno se smejijo, veseljaki so, čustva nosijo na odprti dlani...res topli in dobri ljudje.
Problem ki pa sem ga imel, pa so seveda njihova dolga druženja...pikniki trajajo cel dan, in potem se je kosilo iz ostankov še naslednji dan.
Pri moji družini je piknik, 2 urni obrok, pri katerem se reče kako o politiki, denarju itd, in potem gremo domov, naši obiski trajajo eno uro in gremo domov .
In potem pride do nasprotij, jaz bi bil tam 3 ure...potem pa bi šel domov in počet neke svoje stvar, ex pa bi bila tam...mene po 3 urah v hiši od tujca začne grabiti panika in utesnjenost, ex je zoprno ker težim kdaj bom lahko šel domov, jaz bi šel početi nekaj drugega in šel nekam drugam, ex bi chillirala. Štekaš, vsak drugega omejuje in vsak jezi drugega.
In mi je bilo težko ko sem zahteval nekaj kar sem v bistvu rabil, obenem pa mi je bilo težko ker sem obremenjeval ex punco. Double edge sword all the way !

In seveda potem razumljivo izpadeš egoistično, kar je jasno saj se tvoje potrebe ne skladajo s potrebami večinske družbe. Jaz bi šel nekam daleč, se ukvarjal z nečim, sam ali v ozki skupini...ne bi pa bil sposoben mirovati in se posvečati in ukvarjati z to skupino.

3. foter je introvert, alipinist...extremni športni...ko je jezen odide na tek, pride nazaj in se zmeni, vsako leto ga mami pusti da gre sam na potovanje.

mat ambivert, znajde povsod, ič je ne utruja. fovš

brat, totalni ekstrovert...žurke, center pozornosti, polno kolegov.

sestra, introvert

Vsi si pustimo ogromno prostora, noben ne vdira v osebni prostor drugega, če ima nekdo težave ga vprašamo če ima kaj za povedati...drugače ne morimo, brata čisto razumem in ga spoštujem.

4.

ekstrovert. prednosti, zabaven, sproščen, poln energije, naredi da se počutiš udobno,spsoben dela v skupini

slabosti, ne zna biti sam...takoj ko ostane sam, išče pozornost oz. hoče potrdilo da je še zanimiv, rabi večjo motivacijo da se loti nečesa sam

introvert. prednosti, pozoren, dober poslušalec, bolj samozavesten v to kdo je in kaj so njegove sposobnosti, neodvisen

slabosti. egoist, panik, raje dela sam, preveč razmišlja in secira stvari, komplikator



---------------------------------------------
Kok introvertirana oseba, najbolj zamerim ekstrovertiranim osebam to...da se introvertirane osebe jemlje za sramežljive (čeprav je to družbena disfunkcionalnost) in lahko prizadane obe skupine (čeprav si raje ne predstavljam, sramežljivega ekstrovert - ta ga pa najebe).

Da se na introvertiranost gleda skoraj kot na duševno bolezen, oz. nekoč sem nekoga slišal, ja nekoč sem bil depresiven in sem bil introvertiran,. Ne debil, si ekstrovert ki je bil depresiven in si se smilil samemu sebi...ko si premagal žalost si spet začel hoditi ven in se začel počutiti boljše.

Da slišim starše ali bodoče mame, da rečejo da če bi bil njihov otrok introvertiran, da bi storile vse da bi bil otrok bolj družaben in socializiran, rečem OK...pod pogojem da ga navadiš da ne postane nestrpen in tečen, a ne da ga siliš v družbo in jemlješ njegovo slabo družbeno udejstvovanje kot nekaj kar te je razočaralo. Če bi mene v otroštvu silil v skupinske športe, skupinska druženja z otroci in me zdajle napadal ker ne hodim čez vikende ven, bil bil žalosten in fizično izčrpan.

Da razumem da se trenutno gleda na ekstrovertirane prednosti, za družbene ideale...saj je večina populacije ekstro. Ampak noče biti vsak v centru pozornosti, ne more biti vsak karizmatični voditelj in prodajalec.

Vsak bi moral biti znati sam, in ljudje ki to ne znajo biti me strašijo...njihovo mnenje se podreja skupini, in sami nimajo dovolj poguma da bi šli sami preko ograje, saj jih ta skupina po svoje celo omejuje.

Da dvomim da je kdorkoli sploh prebral to, napisal sem ker mi je to zanimivo in pač jbg o tem trenutno veliko razmišljam .

Obožujem ekstrovertirane osebe, rad sem v njihovi družbi..rad bise naučil biti bolj sproščen in rad bi zvrnil kako pivce na easy...ampak sem še dolgo do tja. Razumem njihovo potrebo po družbi in jih poskušam spodbujati in ne omejevati pri temu, želel pa bi da bi tudi oni razumeli da če grem sam na sprehod ne pomeni da sem jezen, ali da se želim odmakniti od njih, da se ne morem neprestano kregati, in da ne moreš takoj pričakovati čustvenega odziva od mene.

To je to, kaj bom pisal če imam informing videos.

http://www.youtube.com/watch?v=y-RoL3Xl0u8

http://www.youtube.com/watch?v=HChusFnyVzE

http://www.youtube.com/watch?v=c0KYU2j0TM4

[floribunda]

potemtakem sem js mešanica obojega.

ni mi panike bit v družbi, z lahkoto navezujem stike, sposobna sem small talka in vsega ostalega. ampak delno je to social skill in ne samo neke osebnostne lastnosti.

teh zadev se naučiš. ker tako lažje shajaš z ljudmi.

drugače uživam če se sama, zlahka se zamotim in najraje s epogovarjam sama s seboj

[sirova štručka]

...

[Led Zeppelin]

a misliš da jaz ne vem da je to moja težava?

Nisem posploševal, še manj pa opravičeval.

Jaz vem da je to grda navada, in delam na njej da se jo rešim. Sem se pogovarjal tudi s psihologom o temu.

Nikoli nisem rekel da moja narava opravičuje moja dejanja, pišem o temu da so problemi z naravo ki jo imam, in da so načini kako se to popraviti...in dejansko poskušam delati na temu. Saj nočem da se ljudje zaradi mene počutijo slabo.

[Led Zeppelin]

Povej pa ti svoje mnenje.

Zanima me, zakaj in kako smo ljudje zastavljeni, zakaj se določeni odzivajo na nekatere stvari, zakaj nekoga nekaj izčrpa, zakaj drugega nekaj straši...drugi pa se v temu počuti udobno.

Priznati moraš da je to fascinantno.

[floribunda]

mene večina small talka izčrpava, ampak sem dovolj družbeno prilagojena (vljudna, socializirana), da ne grem stran sredi pogovora, ampak pač malo potrpim.

tako kot nisem sredi dolgočasnega predavanja vstala in se pobrala iz predavalnice, čeprav bi si to želela.

saj pravim, social skills.

[Led Zeppelin]

Torej bi moral napisati, nisem introvert. Sem pač egoist in neuvideven ?

[sirova štručka]

...

[Green Cookie]

Da so to socialne veščine se nebi strinjala, ker tle se gre predvsem za pridobivanje energije. Že res, da lahko potrpis na tistem boring predavanju, ampak to ti lahko vzema energijo.

[Led Zeppelin]

Hvala.

To se bolj zadnje čase zavedam, da ne da mi manjka sposobnost kontakta z neko osebo.
Ampak bolj urejanje komunikacije z to osebo.

Problem je, ker je to tako globoko v meni da se avtomatsko odzivam na dogodke, torej odidem stran...šele kasneje se zavem, da delam narobe.

Ampak dovolj o meni, razpište se o osnovni temi

[Džeki]

Mene small talk ne moti, če poteka z nekom, ki mi je blizu. Z nekimi neznanci pa se mi več ni kaj dost nekaj v tri dni za pogovarjat. Mi je pa vedno všeč, če spoznam nekoga, ki so mu blizu iste stvari, kot meni, potem se vedno razgovorim. V bistvu sem že tolk izkušen, da ko mi predstavijo novega človeka, hitro vem, ali sploh imava skupne teme, ali ne.

[floribunda]

Torej bi moral napisati, nisem introvert. Sem pač egoist in neuvideven ?

ne, ampak se moraš naučit ravnat v takih situacijah. ker je tako življenje lažje.

če a priori v situacijo vstopiš negativno, so šanse, da se bo razvila v nekaj prijetnega manjše, kot če poskusiš bit neobremenjen.

če ne drugega si omisli fotoaparat in fotkaj. potem se ti ni treba pogovarjat, še vedno si v središču družbenega dogajanja in lahko small talk navežeš na nekaj kar ni ravno vreme.
omisli si skicirko in riši/ piši.

če želiš pri sebi reševat te stvari, moraš nekaj naredit v tej smeri. po mojih izkušnjah je situacij, ki so neprijetne, izčrpljujoče ipd, vedno več. če si aktivno vključen v družbo (služba, šola,...) pa sploh.

+ đeki, welcome back, lepo je spet kak tvoj post prebrati.