Sem preveč trdosrčna?

[bucibabyka*]

Hello ...


Tukaj bom opisala moj problemček oziroma nevem kaj se to dogaja...pa začnem :


včasih ko sem bila mlajša (imam 23 let) npr. leto , dve , tri nazaj me je karkol je blo full prizadel..takoj me je v srcu zbodel , jokala kot dež itd... danes če je pa kaj narobe pa mi je hudo ampak sploh ne jokam niti se ne sekiram preveč ... npr. vsi ostali so čisto paf ne morejo spati jaz si pa pred spanjem rečem sej bo pa zmolim pa zaspim xD ... sem razmišlala da je možno da sem po vsem trpljenju ki sem ga doživela 3 leta nazaj ratala zelo trda... da sem postala res neranljiva...npr.će se skregam s fantom (tisto res bum) se zasekiram ampak včasih pri takih zadevah sm kr takoj histerično jokala itd... pa je bila malenkost zdej se pa kar držim... se ne sekiram več za malenkosti itd... a mislte da sem preveč trdosrčna al kako?? je pa res kot sem omenila da mislim da je to zaradi preteklih izkušenj... sem res veliko pretrpela (ljubezen,prijateljstvo) ... pišem pa to zato ker se zavedam tega kakšna sem zdaj ampak me pa skrbi da sem preveč trda.


hvala vam za mnenja lp

Urejen naslov.

[boom_boom*¸]

Ah, nisi trdosrčna, samo si bolj pozitivno naravnana in verjameš, da se bojo stvari nekako poštimale Recimo pri prepirih s fantom ... Tu ti jok in sekiranje, iskreno povedano, še najmanj pomaga. Dokler se še vedno potrudiš rešit konflikte, ni čisto nič narobe, če se za takšne stvari ne jokaš.

Isto recimo pri kakih izpitih. Moja kolegica pred izpitom celo noč ne spi in se sekira, če ne bo naredila, uči se pa lih zadnji dan. Če imaš pred izpitom občutek, da si fajn pripravljena, greš lahko mirne vesti spat brez vsakega sekiranja

[..Evelyn..]

To te naj ne skrbi, ampak bodi zaradi tega zadovoljna. Kljub temu, da bi te lahko kdo "obtožil" tega, da ne filtiriraš svojih čustev in da si čustveno zavrta, boš ti vseeno v prednosti, ko se ne boš scmerala zaradi vsake slabe stvari, ki se ti zgodi in obsesirala nad njo ter si tako povzročala dodaten stres (kar je pogost pojav danes, suddenly smo kr vsi pod norim stresom). Jaz ti zavidam, ker se je meni zgodilo prej obratno..in ja, tudi zaradi osebnih izušenj. Anyhow, ne skrbi. Itak pa bo slej ko prej spet kaj privrelo na dan, samo takrat to sprejmi kot normalen proces in pojdi dalje.

[bucibabyka*]

hvala vama za odgovore. res me je začelo skrbeti glede tega , sem see resno spraševala če sem pri normalnih nedolgo nazaj je pri nas v familiji zbolev fantek in je bil v bolnici...vsi objokani,neprespani...seveda mi je bilo hudo sem se ustrašila ampak ko sem bila pri njem na obisku sem bila čisto normalna , sva se smejala igrala... nevem res malo me skrbi sej mi je grozn tole pisat sam se počutm k da sm brez čustev pa vem da nism k sm bla drgač zlo ranljiva ...

[browneyes]

jst mam obraten problem. vedno sem se sekirala pa vse, ampak včasih precej manj časa. ker sem vedela, ali mislila, da me še ful čaka v lajfu, da imam še ful za doživet, in sem bla še polna upanja. sem mislila, da imam še ful pred sabo. zdaj pa ko se staram in se mi zdi, da nimam več kej novega odkrivat, sem pa vedno bolj zasekirana in obupana.

me pa zanima kaj si dala čez, da se ti zdi, kot da si sedaj brez čustev?

[alek]

sem mislila, da imam še ful pred sabo. zdaj pa ko se staram in se mi zdi, da nimam več kej novega odkrivat, sem pa vedno bolj zasekirana in obupana.

Čak kolk si ti stara? Ne resno vprašam. Deluješ 70+.

[wasd]

jst mam obraten problem. vedno sem se sekirala pa vse, ampak včasih precej manj časa. ker sem vedela, ali mislila, da me še ful čaka v lajfu, da imam še ful za doživet, in sem bla še polna upanja. sem mislila, da imam še ful pred sabo. zdaj pa ko se staram in se mi zdi, da nimam več kej novega odkrivat, sem pa vedno bolj zasekirana in obupana.

Nisi edina

[*Abby**]

BE ni še niti 30. (Ali točno tu nekje.)

BE in wasd: Dajte se zavedat, da ste svojo srečo/nesrečo odgovorni sami. Čisto nič vas ne ''čaka'' nikjer v življenju. Z neba nič ne pade, vsaj nič takega, kar bi bilo trajno. In s takim odnosom si boste pač zapravili življenje.

[browneyes]

jst se to čisto zavedam. problem je, da drugi mislijo da ima jezus plan za njih in iščejo ideale.

[Tearjerker]

nevem res malo me skrbi sej mi je grozn tole pisat sam se počutm k da sm brez čustev pa vem da nism k sm bla drgač zlo ranljiva ...

Ne, nisi brez čustev, si brez čustvenih izpadov, kar je za mene izredno pozitivna lastnost. Jaz sem enaka, pa se nikoli nisem imela za trdosrčno (za mene so to hladni, privoščljivi, brezobzirni ljudje), ne maram pa ljudi ki se pretiranjo izražajo v določenih situacijah. Recimo tale histeričen jok, meni se zdi totalno nespoštljivo do drugih, da bi me moral prenašat v nekem takem stanju, ker potem to slabo voljo prenašaš na njih. In enako ne maram od ljudi da to počnejo. Okej, konkreten primer, bolan sorodnik - pri meni je bilo pred tedni enako. Pa mi je blo ful hudo, ampak zakaj bi jokala? Saj mu s tem nič ne doprimorem, zarad tega ne bo hitreje ozdravel, bom pa slabe volje in enako vsi, ki bi jih s tem morila. Sploh če ga greš obiskat, spet samo prenašaš slabo voljo in negativno energijo nanj, se pravi narediš več škode kot koristi.

Pač moj pogled na sitacijo, ker imam že celo življenje opravka z ljudmi ki se sekirajo za malenkosti (ampak tu res govorim o malenkostih, kot so brezvezen prepir s starši ali fantom) in to izražajo na tak način, da ti prav dan pokvarijo.

[*Abby**]

jst se to čisto zavedam. problem je, da drugi mislijo da ima jezus plan za njih in iščejo ideale.

Mogoče. Ampak to ni tvoj problem. Tvoj problem je, da ti sama ne narediš ničesar, da bi bila srečnejša.

Poskusi najprej sama pri sebi priznat, kar točno zares hočeš. In potem lahko poskusiš ugotovit kako točno do tega prit. Ali pa tudi ti misliš, da ima Jezus plan zate, samo ni tako lep kot za vse ostale ljudi?

[bucibabyka*]

jst mam obraten problem. vedno sem se sekirala pa vse, ampak včasih precej manj časa. ker sem vedela, ali mislila, da me še ful čaka v lajfu, da imam še ful za doživet, in sem bla še polna upanja. sem mislila, da imam še ful pred sabo. zdaj pa ko se staram in se mi zdi, da nimam več kej novega odkrivat, sem pa vedno bolj zasekirana in obupana.

me pa zanima kaj si dala čez, da se ti zdi, kot da si sedaj brez čustev?

veliko razočaranje v ljubezni in prijateljstvu naenkrat... pač tisti poletni čas se je vse to dogajalo in sem bila čisto paf...sej vem da je skoraj vsak trpel v ljubezni ampak pri meni je bilo res grozno... npr.da je šov bivši tip sexat ku*** za denar itd... vse to te podre totalno tisto obdobje se mi je res velik grdih stvari dogajalo in potem ko sem se postavila na noge sem bila pa tudi kot ena zmagovalka ker so se mi potem vsi začeli opravičevat on mi je govoril da mu je žal jaz sem si pa samo mislila evo pa se vse enkrat vrne in mogoče me je glih to pustilo zdaj tako kot sem. da ne jokam več za malenkosti , da sem zlo trdna ker res včasih ni bilo tako. samo ena napačna beseda pa sem jokala kot dež.

Tearjerker ... hvala ti , res je da se negativna energija prenaša. sej ti je hudo sam pač ne kažem tega drugim držim v sebi in se tolažim in upam vse na najbolš...

[dot]

sem mislila, da imam še ful pred sabo. zdaj pa ko se staram in se mi zdi, da nimam več kej novega odkrivat, sem pa vedno bolj zasekirana in obupana.

Čak kolk si ti stara? Ne resno vprašam. Deluješ 70+.

27 je, se mi zdi

[browneyes]

kolk časa nazaj pa je to blo? poletje 2011?

kako pa gledaš na to, če bi se recimo tvoj tip ful sekiral zate?

[bucibabyka*]

ne,ne to je bilo 2009 pa vse do leta 2010 se je vleklo... če se moj sekira zame , mu rečem naj ne skrbi in sploh nočem da se sekira glede mene da bo vse ok ... cenim pa da ga skrbi zame valda tako stvar cenim ker tako vidim da mu ni vseeno