obsedenost z spolnostjo?

[jurre]

Živjo! Imam problem, ki mi preprečuje normalno življenje in ne vem kaj naredit da bo tega konec oz. mislim da se ga sploh ne da odpravit. Mogoče pa ima kdo kak koristen predlog.

Problem je, da sem na nek način obseden z spolnostjo (čeprav ne vem, če se lahko pod tole kvalificira nekdo, ki še seksal ni). Nonstop razmišljam samo o tem, kako drugi ljudje uživajo v razvratu in kako imajo za to boljše in bolj bogato življenje od tistih, ki tega nimamo. Vse druge stvari se mi zdijo stranskega pomena, to se mi zdi smisel življenja. Če sem zunaj v nakupovalnem centru, ali samo če vidim kako luštno punco bežno kje, ki se mi dopade, začnem takoj razmišljat o tem, kako seksam z njo, kako ona seksa z drugimi, kako je divja in avanturistična, si predstavljam kako strastno pleše v diskoteki s fanti vsa zadovoljna, kako v prostem času eksperimentira v seksu z različnimi fanti in živi svobodno, odprto življenje, čeprav ni nujno da je res, ker vseh to ne zanima tako raznoliko in razvratno kot mene, ampak jim je dovolj en resen partner, jaz pa se hočem prvo znoret, preden bi imel resno punco.

Podobne misli imam, če vidim kako punco kako se pogovarja recimo s policajem, vojakom ali glasbenikom in si potem mislim kako si ga ona želi, ker bi rada spala z nekom, ki ima nek status v družbi, ker je ženskam to všeč, če so lahko s kom posebnim in hočejo nabirat take »medalje«. Zdi se mi, kot da se ne morem sprijaznit s tem, da ženske lahko tako odprtomiselno in na lahek način (brez čustev, v smislu parjenja kot živali) doživljajo seks in spoznavajo moške, ker jih tako zelo idealiziram. In ta nemoč mi povzroča občutke brezupja. Zdi se mi, kot da ni v mojem dojemanju, da imajo ženske (tiste, ki so mi všeč) tudi napake kot tiste, ki mi niso vizualno privlačne in kot mi moški.

Mogoče je za moj problem krivo to, da nekje od 10-11 leta redno gledam porno filme in se skoraj vsak dan večkrat samozadovoljujem (da se 1 dan ne, je res zelo zelo redko). Čeprav ni tako, da bi mislil, da je tak seks realen ali da bi mi bile všeč samo te umetne punce, ker me večina teh sploh ne privlači. Dejstvo pa je, da ima kar nekaj ljudi zunaj tako življenje in da se to zunaj dogaja v realnem življenju in s tem dejstvom se ne morem sprijaznit. Problem, ki se mi zdi da je nastal iz porno filmov je, da se mi žensko telo zdi skoraj kot nekaj svetega (ampak samo od punc, ki me vizualno privlačijo) in zaradi tega se ne počutim za nobeno dovolj dober (ja, samozavest na ničli in totalna nezadovoljnost z izgledom). Zaradi tega še tudi punce nisem imel pri 24 letu...

Edina rešitev, ki jo jaz vidim, je da bi se neka ženska "žrtvovala" za mene in bi me v smislu izziva za njo kot prijateljska pomoč vpeljala v spolnost. Ali pa obisk prostitutke v smislu telesne psihoterapije, ker besede mi ne morejo več pomagat, to vem. Pač, da bi dal celotno zadevo z intimnostjo skozi, preden bi normalno punco spoznal, ker drugače vem da ne bo šlo prebit zidu, za to je že vlak odpeljal.

Žal takih prijateljic nimam in težko (nemogoče) je take sramotne stvari komu v živo zaupat iz oči v oči, še posebno če si moški, ki mora bit sinonim za možatost in pogum. Preko neta pa dvomim da se katera javi, za to ne vidim izhoda enostavno. Vem da je vse skupaj žalostno in na nek način patetično, ampak druge rešitve enostavno ni. Izgled ni moj problem (vsaj v preteklosti je bilo tako, da se je kar nekaj punc zanimalo za mene, ampak zaradi svojih frustracij nisem nobene spustil do sebe).

Mislim, da tudi, če bi imel punco, bi se sekiral še naprej za vse ostale simpatične punce zunaj. Kako niso »pridne punčke« in kako so divje in razvratne in to me ubija, ta nemoč, ker jaz tega nisem sposoben delat in se ne bom pomoje nikoli mogel pomirit s tem v sebi in normalno zaživet.

Imam občutek, da nisem sposoben živeti v tej družbi, kjer se ljudje varajo en drugega in skačejo iz ene postelje v drugo, kjer je mladina vedno bolj divja in razvratna, čeprav bi si tudi sam želel tak biti, nabrati čimveč izkušenj in eksperimentiranja v spolnosti, ampak vem da nisem tega sposoben z svojo nizko samozavestjo in ker ne vem zapeljevat punc in delat vse kar sodi zraven. Prišlo je že tako daleč da me vsaka sočna zgodbica, ki jo slišim o kakem človeku pobije do tal in povzroča paniko in tesnobo cel dan. Češ, glej kako pa ta uživa življenje in kaj vse doživlja. Niti filmov več ne morem gledat, ker itak v vsakem pride prizor s seksom in o tem kako mladina uživa. Ne morem brati strani kot so 24ur.com, saj vidim samo zgodbe o seksu gor in me vsaka taka zgodba zaboli, češ jaz pa tega nisem imel oz. nimam. Da ne govorim o tem, če gledam kakšne slike iz partijev ali berem forume, kjer piše mladina svoje dogodivščine in se mladostniki pogovarjajo o seksu, kot o nečem vsakdanjem, jaz pa se ob tem počutim, kot da bi bral fantazijski svet v katerega ne spadam in ki ga nikoli ne bom doživel, kot da mi ni usojen. Najhuje pa je to, da se že ob pogledu takih ljudi počutim, da jim ne bom nikoli enakovreden, zaradi vseh let, ki sem jih zamudil do sedaj, ker se pač tega ne da nadoknadit, tudi če bi sedaj nadpovprečno doživljal to kar so oni do sedaj.

Druge rešitve, kot omenjene ne vidim, ker se mi ne zdi smiselno bit nekaj kar nisi (če bi se začel sedaj pretvarjat da me ne moti kaj vse drugi doživljajo na tem področju, itd...).

[Fatalna]

Ne vem kaj naj odpišem, je bilo pa zelo zanimivo tole prebrati. Zenim stavkom: želiš nekaj, kar se ti upira. Zakaj? Kaj ti to pomeni? Očitno tem "razvratnim" ljudem pripisuješ pomene, ki so zelo visoko na tvoji vrednostni lestvici. Se ti zdijo svobodni, mogoče vplivni, srečni?

Kakorkoli že, odsvetujem obisk prostitutke, mislim, da bi te to psihično ubilo.

[carrie_]

Nič nisi obseden, samo skrajni čas je , da začneš seksat To je tko , kot če si zelo lačen - ne moreš razmišljat o ničemer, razen o hrani. Ko se naješ, je pa mir

[Dioniz]

Težko ti je bilokaj svetovat. Probaj pač najt kero punco in z njo seksaj pa bo verjetno minlo. Drugega nasveta ni mogoče dat.

[*Abby**]

Pojdi v KMŠ, malo se napij, pojdi do ene ženske in začni plesat. Zadnji korak ponavljaj, dokler ena ne pade ... podte.

Mislim daj no ... kakšna wertherjevska bolečina ... neumnosti! Nehaj gledat porniče in sanjat o prijateljici, ki te bi poseksala iz usmiljenja, spravi se ven in si najdi eno. Če so že kazale interes zate, potem povsem neprivlačen že nisi.

Drugo je pa to tvoje blebetanje o tem, kako se ti gnusi ta svet, kjer se vsi varajo in so razvratni in blablabla ... nič se ti ne gnusi, samo hočeš nekaj, česar ne moreš imet in si (lisica+kislo grozdje) govoriš, da je to nekaj slabega.

Pa da ne bi o tem, kako imaš totalno zgrešene predstave o ženskah (ker so tvoje edine izkušnje z njimi drkanje na ekran), kako jih (nas) vidiš kot objekte in ceniš samo žensko telo, kako si zmeden in nimaš pojma, kaj sploh hočeš ...

To, da še nobene nisi nategnil je najmanjši, najhitreje rešljiv problem. Vse ostalo je pa eno fino zapleteno sra*nje.

[jurre]

Drugo je pa to tvoje blebetanje o tem, kako se ti gnusi ta svet, kjer se vsi varajo in so razvratni in blablabla ... nič se ti ne gnusi, samo hočeš nekaj, česar ne moreš imet in si (lisica+kislo grozdje) govoriš, da je to nekaj slabega.

tega nisem nikjer napisal...nasprotno...ljudi, ki so zmožni tega bolj cenim kot tiste ki imajo 1-2 partnerja celo življenje.

Ne morem nikamor ven žal. Nimam s kom, niti se nimam kaj pogovarjat...sam pa ne grem. Če nimaš talenta za ogovarjanje punc, ga pač nimaš. Nekateri smo rojene nerode...

[Fatalna]

O bog pomagi Abby ti si pa res eden od čustvenih ***, nič ti ni jasno o človekovi duševnosti. Men je pa Jurre en zelo zanimiv osebek, ki je le zelo dobro spravil ven tisto, kar dogaja v glavi veliko ljudem pa tega ne povedo, in je res zanimivo to prebrat in razmišlat kaj se dogaja z njim. Pa morda je stvar opisal malo bolj slikovito, teatralno mogoče.

In ne ni stvar v tem, da bi mogu neko žensko podret in pol bi bilo kul, potem bi se pomojem problemi šele začel. Ker se če vprašate mene boji žensk in jih na nek način idealizira po drugi strani pa ima za kurbe in jih kot take prewzira. Iz njih dela kurbe in svetnice. Čudovit primerek za psihoanalizo.

Jurre kakšen odnos imaš z mamo in očetom?

[jurre]

Ja fatalna, jih idealiziram, ampak samo tiste, ki so mi vizualno privlačne (in nimam nekega grozno visokega standarda, saj mi je recimo 70% vseh deklet všeč). Zaradi moje nizke samozavesti se mi verjetno zdijo nekaj več vrednega od mene. Mogoče je krivo tudi to da v času pubertete in srednje šole nisem imel nikoli kake luštne ženske prijateljice s katero bi se družil ob vikendih in tako dobil tisti občutek enakovrednosti skozi druženje. Za to pa so ženske samo nek nerealen svet sedaj. Ni pa res, da bi preziral kake ženske. K večjemu, kot sem napisal, take ki dosti menjavajo tipe in so sposobne številnih one night standov in razvrata še bolj spoštujem in cenim, ker so sposobne živet tako odprtomiselno, kot bi tudi jaz hotel, če bi bil sposoben. Tudi tisto ni res, da gledam na ženske kot na objekte. Pač mi je izgled zelo pomemben (mogoče razmišljam par korakov preveč naprej), ampak normalno da nikoli ne bi hotel ženske prevarat ali prizadet, ker vidim v tem glavni smisel partnerstva, da ko si z nekom skupaj, da se mu dokažeš kot super oseba in prijatelj, ki ti lahko vse zaupa (in tudi če razmišljam o seksu, razmišljam o tem kako njo zadovoljujem, ne pa da bi gledal v prvi vrsti na svojo zadovoljstvo, ampak njeno).

Z starši se povprečno razumem (oz. bolj ne kot ja), ampak to mislim da nima veze z mojimi težavami. Na starše sem vedno gledal kot na nekako breme, s katerimi se jaz ne morem in nočem odkrito pogovarjat, ker niso na isti valovni dolžini, kot tvoji sovrstniki. Res je da nisem imel nikoli neke podpore, ampak me to ni motilo zaradi zgoraj omenjenega.

[Fatalna]

Hehe to so malo bolj globoke zadeve, ki bi na dan prišle po kakšnem letu redno psihoanalize, sigurno pa ne tukaj in zdaj.

Tudi odnos, ki ga imaš do žensk se kaže drugače kot ga ti dojemaš . Sej večina moških tudi reče, da spoštujejo ženske in da jih dojemajo kot enakopravne, pa se izkaže da temu ni tako, pa delajo to popolnoma nezavedno.

Objektiviziranje žensk nima nič s tem, da bi jih potem prizadel, ali izkoristil . Če pogledava kaj si napisal na začetku: Če sem zunaj v nakupovalnem centru, ali samo če vidim kako luštno punco bežno kje, ki se mi dopade, začnem takoj razmišljat o tem, kako seksam z njo, kako ona seksa z drugimi, kako je divja in avanturistična, si predstavljam kako strastno pleše v diskoteki s fanti vsa zadovoljna, kako v prostem času eksperimentira v seksu z različnimi fanti in živi svobodno, odprto življenje, čeprav ni nujno da je res,... to kaže, da ženske objektiviziraš, ampak če smo čisto iskreni, ženske smo v tej družbi objekt in bi bilo težko, da nas kdo nebi objektiviziral (to ne pomeni, da to podpiram, samo navajam dejstva).

Če pomislim na kar nekaj primerov psihoanalize, se mi zdi, da bi te morda našla v kakšnem. Že res, da se že kakšno leto nisem ukvarjala s tem in sem malce odmislila te stvari, ampak vseeno... Je kar nekaj primerov moških, ki so ženske idealizirali (glede žensk, ki ti niso všeč, dvomim, da jim sploh posvečah kakršnokoli pozornost in tudi dvomim, da ti ženska lahko predstvalja kaj drugego kot potencialno partnerico oz. spolno partnerico? Če se motim me popravi), ampak so bili nesposobni seksualnega odnosa s temi ženskami. Sposobni pa so bili odnosov z ženskami, ki so jih ponižali s tem, da so jih razvrednotili in jih jemali za kurbe (pa s tem ne rečem, da ne spoštuješ žensk, ki so kurbe, te moški so bili nori na njih, in vem, da si rekel, da take razvratne ženske še bolj spoštuješ, ker so zmožne delat stvari, ki bi jih ti rad, ampak jih ne, ker ne moreš, gre se za to, da jo to družbeno na splošno manj sprejemljivo in jim družba sama po sebi pripisuje manjšo vrednost) ali pa z ženskami, ki so bile na nižjem položaju od njih npr. čistilnke, sobarice itd.

Skratka gre za občutek manjvrednosti, strahu in potem večvrednosti nad ženskami, ki se jim pripiše nižji status.

Lahko da sem popolnoma zgrešila, ampak to me spominja na to.

Še vedno nisi povedal, kaj ti pomeni to, da nekdo živi v razvratu oz. vsemu temu kar opisuješ? Kakšen človek misliš da je to? Kakšne vrednote ima? Kaj od tega (vrednote, značajske lastnosti itd.) bi ti imel?

[browneyes]

te razumem.

če z določenimi stvarmi ne začneš pri takih letih kot vrstniki, potem pride do takih frustracij.
poznam nekoga, ki je imel tak problem in bil dolgo devičnik.
sama pa poznam te občutke, ko gledaš slike in si predstavljaš kaj vse ti ljudje doživljajo na žurih in kako so lepi in kaj vse jim dogaja. potem sem spremenila stvari pri sebi in sem se vklopila.

pomoje je rešitev, da plačaš prostitutko za prvi sex. pa povej ji, da še nisi sexal. nekaj časa hodi pač na prostitutke. sčasoma si mogoče probajt najt kako punco. vklopiti se moreš nujno v ta svet in to kar se dogaja. ti ne bo noben problem počet to kar počnejo drugi, samo začet moreš. to da si ti kaj drugačen si samo domišljaš.

[jurre]

Saj sem povedal. Meni je pač spolnost pomembna. Nekdo, ki živi v razvratu pač po mojih normah živi življenje na polno. Nekomu je to nesmisel in otročje, vsak ima drugačne poglede in mnenja. Mogoče bi se tudi moje norme spremenile po nekaj mesecih takega življenja, vendar zaenkrat bi hotel to, ker mislim da se mora vsak znoret (v smislu eksperimentiranja v spolnosti), preden gre v neko resno zvezo oz. si ustvari družino.

Kakšne vrednote imajo ljudje, ki to delajo me niti ne zanima, se ne spuščam tako globoko ker tole nima smisla, ker je vsak človek drugačen in tudi ne verjamem v neka predalčkanja. Naj vsak dela kar mu paše, dokler s tem ne škodi drugemu. Tudi mislim, da ni možno takole analizirat kakšen je kdo, ki ga to zanima. Mogoče hoče tak človek samo uživat mladost na polno, preden si ustvari družino, takrat pa bo idealen mož in oče, ker ne bo imel občutka da je kaj zamudil in bo pomirjen s sabo. Kak drug se mogoče nikoli ne bo zresnil.

Tole glede manjvrednosti zagotovo ni res, vsaj pri meni. Ljudje se pač zanimamo za to kar nam je všeč, to pa ne pomeni da drugega ne spoštujemo (enako kot recimo pri glasbi, umetnosti). Če rečeš da klasika ali jazz ni po tvojem okusu in je ne spremljaš, to ne pomeni, da je ne spoštuješ.

Glede objektiviziranja je mogoče res, ampak to je verjetno samo posledica pomanjkanja ženske bližine v realnem življenju zadnja leta in mislim, da se da popravit po nekaj mesecih redne ženske družbe, ko se človek spet vklopi. Mislim da je to podobno, kot če si največji ljubitelj čokolade in ti jo za 10 let prepovejo, ti vsak dan razmišljaš kako ti je dobra in kako bi jo jedel, potem pa te po 10 letih odpeljejo v najboljšo in največjo čokoladnico na svetu in se ti verjetno zmeša Gre seveda za čisto drugačno stvar, ampak princip je isti.

[jurre]

to da si ti kaj drugačen si samo domišljaš.

Recimo, da je razpisano prosto delovno mesto v pisarni. Na razgovor pride punca, ki ima končan faks in 5 let izkušenj. In na razgovor prideš ti, ki imaš samo končano OŠ in si brez izkušenj. Normalno da se ne bi počutila enakovredno tej punci in za delodajalca (in tudi druge) bi bila manj vredna od nje, ker ti pač manjka znanje. In tako je pač tudi če si neizkušen pri starejših letih v realnem življenju. Žal se tega ne da popravit in nadomestit, če ti manjka en cel del življenja, še posebno tako ključnega za dokončno dozorevanje človeka. Ne moreš bit enakovreden nikoli ljudem, ki imajo 8 let več izkušenj od tebe.

[browneyes]

a lahko ti nehaš filozofirat in pokličeš prostitutko?

[browneyes]

TO SE STRINJAM S TABO.

tudi sama sem zamudila precej stvari. nadoknadit se ne da.
ampak dlje kot boš odlašal, več let ti bo manjkalo. lahko tud na koncu samomor nardiš.
boljše pozno, kot nikoli.

[*Abby**]

Zdi se mi, kot da se ne morem sprijaznit s tem, da ženske lahko tako odprtomiselno in na lahek način (brez čustev, v smislu parjenja kot živali) doživljajo seks in spoznavajo moške, ker jih tako zelo idealiziram. In ta nemoč mi povzroča občutke brezupja. Zdi se mi, kot da ni v mojem dojemanju, da imajo ženske (tiste, ki so mi všeč) tudi napake kot tiste, ki mi niso vizualno privlačne in kot mi moški.

Tole kaže na to, da dojemaš vsaj žensko promiskuitetnost kot nekaj negativnega, čeprav hkrati trdiš, da to občuduješ in si želiš, da bi bil tudi sam promiskuiteten. Očitno gre za razliko med spoloma: če bi bil ti promiskuiteten, bi bilo to dobro, če bi bila promiskuitetna ona, potem bi bilo to nekaj zaničevanja vrednega. Gre torej za to, da žensko dojemaš kot objekt, ki bi moral biti podrejen moškemu. Točno takšen pogled na moško-ženske odnose pa prikazujejo pornografski filmi. Ti žensko idealiziraš, ker je ne moreš imet in se ti zdi kot neke vsrte ''sveti gral'', ampak na drugi strani se ti pa take ženske celo upirajo oz. ti to, da so seksualno odprte, povzroča bolečino.

Žal takih prijateljic nimam in težko (nemogoče) je take sramotne stvari komu v živo zaupat iz oči v oči, še posebno če si moški, ki mora bit sinonim za možatost in pogum.

Tudi tole kaže na to, da si očitno iz tradicionalne (krščanske?) vzgoje prejel podobo o podrejeni, zadržani ženski in močnem, samozavestnem in pogumnem moškem. In očitno je pornografija to prepričanje, da mora biti moški trden in odločen, še potrdila. Očitno imaš probleme z izražanjem svojih čustev, ker meniš, da to k moškemu ne sodi. Psihoterapijo zavračaš, ne da jo bi preizkusil in tako svoj problem postavljaš nekam, kamor nikakor ne sodi. Med nerešljive, grozovite tragedije. No, ni tako, podobno kot ti, čuti vsak mlad moški, ki še ni seksal, tvoje stanje je razumljivo, tvoj patos pa, pravzaprav, tudi.

Mislim, da tudi, če bi imel punco, bi se sekiral še naprej za vse ostale simpatične punce zunaj. Kako niso »pridne punčke« in kako so divje in razvratne in to me ubija, ta nemoč, ker jaz tega nisem sposoben delat in se ne bom pomoje nikoli mogel pomirit s tem v sebi in normalno zaživet.

Spet ta isti razcep: Ti bi rad bil takšen, kot so razvratni moški, razvratne ženske pa preziraš in te boli, da so razvratne. Iz tega logično sledi, da bi do ženske, ki bi bila pripravljena na zgolj seks s teboj čutil določeno mero odpora, imel bi jo za manj vredno, za objekt, vsekakor pa do nje ne bi čutil spoštovanja, ker se ti bi zdela umazana in pokvarjena.

Celoten predzadnji odstavek kaže na to, da si pasiven in nesamozevesten, da se ogromno samopomiluješ in se zapiraš v svoj svet, kar te seveda še odmika od realnosti. Enako odgovor, ki si ga potem napisal meni: ne moreš ven, sam ne greš, nimaš nikogar, si rojena neroda ... to kaže na tvojo pasivnost in prav ta pasivnost je tisto, kar te drži nazaj, v tej situaciji, v kateri si se znašel. Ta pasivnost po mojem izhaja iz tvoje nesamozavesti, pri čemer je ključnega pomena vprašanje, kaj je najbolj odločilno vplivalo nanjo. Seveda so imeli tvoji starši vpliv, pa dojenje, pa idealiziranje matere pa oče in kastracijski komplekst itd., ampak morda so se ti v osnovni šoli, ko se ti je začela prebujati spolnost dogajale še kakšne druge stvari, ki so te odločilno zaznamovale, morda zasmehovanje, neuspeh pri prvi punčki, ki ti je bila všeč, zapostavljanje, osamljenost, občutek, da si drugačen od sošolcev, sam pišeš, da se ti zdi, da je problem v tem, da nikoli nisi imel ženske prijateljice, ki ti bi bila všeč... kaj v tej smeri. Pasivnost na drugi strani lahko izhaja tudi iz tipa vzgoje in ne nujno samo iz tvojega odnosa s starši: če si bil vzagajn v krščanskem duhu, potem ti je pasivnost privzgojena že v religioznem smislu, pa seveda tudi določena mera odpora do razvratnosti žensk.

In še Fatalna: Nisem zapisala, da bo vse okej, ko bo prvič seksal. Napisala sem: To, da še nobene nisi nategnil je najmanjši, najhitreje rešljiv problem. Vse ostalo je pa eno fino zapleteno sra*nje. In to pomeni: ''Ko boš enkrat eno poseksal, kar se lahko zgodi tudi jutri, če pravilno postopaš (če ne drugače, plačaš prostitutko), boš uvidel, da tvoj problem NI v tem, da nisi seksal, temveč se skriva v tvojem dvojnem odnosu do žensk in tvoji nizki samozavesti.'' Ker jurre ni nikjer napisal, da je problem njegova samozavest ali pa odnos do žensk v splošnem, ampak je to tisto, kar mu preprečuje seks in razvrat. Jaz sem samo hotela poudarit, da po tem, ko bo seksal, ne bo nič drugače z njegovim psihičnim stanjem, oz. se to ne bo razrešilo. Poskusi prebrat vse, kar piše, ne samo delov, ki ti ustrezajo. Pa pridi še kdaj k Bahovčevi, boš videla, da obstaja še kaj po Freudu in Lacanu.