Rad me ima..ampak ne ve če bi probal?Ko se zavestno odpove

[exotic_x]

Ali se vam zdi da je to le izgovor?
V vseh teh letih ko nisva več par, je imel tako kot on ženske (par mesečne zveze), jaz moške (ena resna,drugo neresno). Oba sva se spremenila,upam trdit da na boljše, tista leta ko sva bila supaj sva bila še ''otroka'' -takrat jaz 21,on 24. Sedaj sem jaz 24,on 27.

Po toliko letih sva končno našla skupni jezik, da sva na istem nivoju. On je vse skozi iskal stik, jaz pa sem na silo želela pretrgati vse stike saj se mi je zdelo to edino dobro za oba, da se gre lahko naprej v življenju, najdeš sebe, pretrgaš stare vzorce,ljudi.
Tako so minevala leta, ko sem ga že nekako prebolela, čeprav v sebi sem ga vseskozi imela rada na poseben način, vedno sem čutila nek konekšen. Ko sem začela dobivati sms-e da bi bil čas da sedaj dobiva,da si imava veliko za povedat sem vedno postala živčna, kot tisto ko ti je ne fant všeč pa ga zagledaš in zafarbaš.
No, stikom v živo sem se še vedno izogibala,ker me je bilo strah kaj bo ko se bova videla, ali se bom sesula, se mi bo izpovedal da ima resno punco? Da me ima še vedno rad?
Skrata izogibala sem se resnici slabo leto, zmenila za drinko, pa sem vedno nekako potem preložila za nedoločen čas. Vmes je on se vselil v novo stanovanje, kupil nov avto, vedno me je s tem obveščal po sms/mms, včasih poslal sliko njegovega psa češ pogreša te, ko je prijateljica rodila sem poslala jaz njemu sliko otročka in je napisal da je lep,kot da bi bil njegov ... hmmm. No vsi te signali,in potem še ko me je za rojstni dan presenetil na delovnem mestu s tortico so me začeli begati. Ta čas (slabo leto) sem imela fanta in ravno takrat sva končala ker nama več ni bilo to to. Ko sva se zmenila da se dobiva z bivšim v teh naslednjih dneh sem seveda bila evforična, tut priznala sem mu da s tem fantom ni šlo in sva ravnokar zalučla. To je vedno ga zanimal če imam koga pa on če je imel katero je pisal v smislu da ni isto kot je bilo z mano, tud ni mu bilo
prijetno govort o njej,vedno se je skoncentriral name, želel vedt če imam jaz kaj,ko pa je dubu odgovor da ja,je pa vedno pretipal koliko je resno in po tonu govora se mi je zdel da mu ni vseeno,tudi eno punco mi je zatajil češ men tud ne bi blo lahko to slišat od tebe.
Skrata, dobila sva se, pogovor je potekal kot da se nisva videla en dan ne pa toliko let, pohvalu me je kok sm se zresnila, povedal je da razmišlja o men,da mu z nobeno ni blo tko super kot z mano in da ne ve kako bo to našu, ter da bi se takoj vselu z eno kero bi me vsaj približno rad in bi se štekala,ter da je težko najdt kaj posebnega. Bil pa je ves čas na distanci,ni rinu vame ali namigval na karkoli (čeprav vem da se ne brani punc ko je samski).
Potem sva se dobila še parkrat, vedno je pisal če prletim kaj mimo, da mi mora kej dat (na koncu pa boš drugič ko prideš vzela), tudi jaz sem se spomnila nanjga,prnesla kakšno pecivo,itd. No, v živo je potem vedno tema naletela na naju,češ kako navijajo njegovi ter prijatelji še vedno zame, da tok dobre osebe kot sem jaz še ni spoznal, da so punce take pa take muhaste, trmaste, da jaz pa nkol nism bla taka. Dobila sem filing da me še ni čist prebolu,seveda sva imela vse mogoče teme,tud opravičla sm se za marsikaj kar sm nardila narobe pa takrat tega nisem videla,on isto,in da žal čas ni bil naklonjen nama, da ni zrelo razmišlju in moja vzkipljiva narava na trenutke in da zdaj je kar je.
Torej s tem vsem me je čisto zmedel. Povedala sem mu naslednjič ko sva se srečala zuni naključno,da gojim do njega še vedno določene občutke in da nemorm čez sebe da jih zatrem,on je govoru vse skozi da to kar govorim, da ni prou. Rekla sem mu kaj naju ovira,sej sva starejša,zrelejša, obava veva kaj hočeva od partnerjev itd.. On je reku da ve dobr kaj hoče, punco, s službo, diplomo (tega jaz nimam, in tudi ko sva končala je bila njemu to pomembna stvar da se študira ali resno dela ker on dela že od 18ga,češ moje promocije to ni šiht, da šiht ni zabava) in potem je še pripomnu da končam s fantom in zdj mislm da bo on kr skoču name?! Češ,ni se ti izšlo in zdj si mene najdla. Pa sem rekla da je zgolj naklučje,da pr nama ni štimal že mesece in da nemorem bit z nekom če sem z glavo pri drugem, se ne morem 100% predat.
Videla sem da mu ni lahko govorit o tem, da mu ni vseen, oba sva bila na robu solz, na momente je kr utišal se za minutko in sam stran gledu potem pa šele spregovoril s kepo na jeziku.. In ko sem mu rekla da počas brez pritiska, štart iz nule,brez pričakovanj, da itk se znava zabavat skp in komunicirat, fajn met, je reku da ne ve, da to ni dobro za njegovo srce, da je to preveč zanj. In ko sem mu rekla: torej maš me rad, ampak raj
spoznaš eno novo in si z njo,misliš name,si posledično ne fer do nje s čustvi in jo zavajaš, in to vse na ta konto da ni take burne preteklosti kot sva jo mela midva? čeprou veš,da v nobeni zvezi ni rožnato,sploh po toliko letih. Pa je odgovoril Ja ubistvu, sam da ni take preteklosti, da ga opominja .in potem spet Ne vem. Ter da važn je samo da se z nekom razumeš,in ne tok ljubezen ter da če ne najde nobene bo pa izbral kar pride
mimo,pa tut če bo poročen z eno k je ne bo mel rad, češ nakonc moraš itak z nekom bit. ??
Skratka kot da se je zavestno opovedu nama.
Obnašu se je vse skozi VROČE-HLADNO, ko sem ga zelela objeti kot prijatelja za slovo pa je ratu tak hladen, kot da se zeli distancirat... Kot da se boji da mu ne bodo se prebudila custva iz preteklosti? .. in kot da se je zavestno odpovedal najini prihodnosti skupaj zavoljo preteklosti. S tem da očitno še te preteklosti ni predelal. Tudi dala sem mu ''šanso'' da reče, NE, ne čutim nič do tebe, šel sem naprej in nočem ti dajat lažnega upanja. Pa tega ni rekel, torej ?! Ne razumem res.

Potem so minevali dnevi, ni bilo odgovora od njega, potem naval sms,klici, neki ga je zanimal,pa če mu neki pomagam, potem sva se videla še 2x..pa sm si misnla da če mu kaj pomenim,se bo že potrudu, ampak od njega več kot smsji kdaj se vidva pa te sprotne stvari, več od tega ni...

Kaj se mu plete po glavi, ima drugo pa laže? Se res tako boji preteklosti? je to le izgovor? Me nima več takorad? ne upa tvegati morebitnega ponovnega razočaranja? Ni spet tok resen kot govori in so ga le besede? Želi me za rezervo, sedet na dveh stolčih če se s katero ne izide?
Vem da dejanja povedo več kot besede.

Premlevam, delam teorije v glavi, pa ne vem. Na koncu se bo izkazal pa da je vse tako preprosto kot tudi ta stik ki sva ga navezala in sem čakala eno leto da sem zbrala pogum,na koncu mi pa ni bilo jasno kaj sem to dolg sploh rabla ker res ni noben baubau ta fant...

Je pa rekel da z nobeno nima stikov in si ne želi,le z mano,ker je ugotovu da je lajf minljiv (neko hudo bolezen so mu odkril) in da škoda da izgubiva stik,tko za pogovor,na stare dobre čase,kavo. Ne bi se mu šla pa odpret in izlit čustva če ne bi tudi sama videla da mu ni vseeno za mene. Če bi vidla da je le kava,bi tud sama se zadrževala. Je pa priznal da so bili te mmsi, lepe geste tortice le trenutek šibkosti.
Vendar je res vredu tak iskren fant kot je ze takrat bil in mi je res čudno če bi se pa on le igral sedaj pa bildu EGO? tut rekla sem mu če to počne pa je reku nisem 17 star! in ve da smo prestari za take igrice. Zna pa presenetit ja, enkrat tko drugič drugac že ko sva bila v zvezi, pač ima tak karakter in po horoskopu je tak da stalno cinca/neodlocen/en dan tako drug dan drugace.

Ne vem ali naj se trudim ''za naju'' (če tle sploh obstaja dvojina), naj se sprijaznim in ne gledam tako nanjga (nemorem mim svojih čustev).
Bojim se da ga nikol ne bom nehala imet rada in da bo šlo življenje mim mene z napačno osebo... on pa še kar NE VE, a piše mi, dobivava se pr njemu da pokaže npr.nov TV,lokal,greva kaj pojest, ko sem z njem mam filing da res pretiravam o tej večni ljubezni,češ sj ne bo štale če ne bom z njim,vse je tko gladko ko se
dobiva,sproščeno,odidem z nasmeškom češ kar bo bo,ne bo škode, a potem po parih dneh začnem v glavi neke teorije premlevat in kaj če za naju ne bo dvojine, da bo škoda ker se res štekava,znava pogovarjat,nasmejat en druzga.. on pa bremza. Pa mam aktivno razporejene dneve (fax,občasna dela,hobiji,prjatlce) ampak da imam le sekundico časa, grejo misli k njemu in potem lahko fantaziram o večni ljubezni v nedogled... A rinem preveč z glavo skoz zid pa ga idealiziram??

In zame to ni en problem pac ker se vlece in vleceeee ze predolgo mesecev/let.
Ne znam popredalckat in za vedno zapret ta vrata oz.narest kaj je prav..vztrajat ali prekint stike...ponovno ..za vedno tokrat ?!

Kakršnegakoli mnenja bom zares vesela, vaše poglede na situacijo,mogoče podobne zgodbe in kako se je razpletlo..kakšna vzpodbudna beseda Aja, skupaj sva bila pa 5 let.

Hvala.

[s0nckic4]

Model je mal osamljen, ti pa skočiš ko on zažvižga.

skupaj sta bila dolgo in prav možno, da te ima na nek način še vedno rad. ampak očitno se zaveda da nisi ti tista the one in čaka na kako boljšo. zato se ne zjasni ampak te ima na distanci in vzdržuje stik pač tko, za vsak slučaj, če ne bo spoznal nobene boljše.

kaj naj ti rečem? pač klasika, "Don’t make someone a priority in your life when you’re only an option in theirs."