Neambiciozen fant

[LiEn]

Pozdravljene!

Torej - moja težava je moj popolnoma neambiciozni fant. Ko sem ga spoznala sem jaz bila brucka, on pa absolvent. Danes sem jaz absolventka, on pa še vedno - "absolvent". Pred tem je bil priden študent, ki je redno napredoval letnike in prejemal kadrovsko štipendijo, sedaj pa iz njega nič. Še toliko slabša situacija je, ker se skozi meni z bodočim delodajalcem, zakaj še ni diplomiral, zamudil je tudi vse roke in grozi mu da bo moral vračati POZOR - 30 000 EUR!. in on ob vsem tem mirno spi in se ne gane za diplomo ali vsaj izpite, ki mu še manjkajo. Skozi ga preganjam on pa nič. Stvari so prišle celo tako daleč da se je svojim staršem že zlagal, da je diplomiral in da zdaj samo še nekaj čaka, medtem pa se je nastanil v moji(!) študentski sobi in občasno dela kaj preko študenta (kar mu jaz najdem, če ne po cel dan igra igrice in gleda serije).

Popolnoma sem izgubila spoštovanje do njega in to ni več človek v katerega sem se zaljubila. On me obsoja, češ da mi gre samo za denar in da sej bo že diplomiral ampak po 3h letih praskanja jajc mu preprosto več nič ne verjamem. Žal mi je, ker je drugače res popoln fant - prijazen, priden, ljubeč in pozoren, zvest - predvsem zvest in povrhu vsega še lep dečko. Ne vem kje se je zalomilo in zakaj ne nardi nič iz svojega življenja, rada bi ga usmerila in mu pomagala pa ne vem več kako. En večer sem mu vse servirala na mizo, vključno s tem, da je preprosto ZGUBA. On pa je ob tem samo zajokal in obljubil da bo diplomiral- naslednji dan pa vse po starem.

Isti vzorec opažam pri njegovem bratu in sestri, ki sta na začetku tudi kazala ogromen potencial da bo kej iz njiju, pa sta kasneje preprosto zavozila in NOČEM, da se enako zgodi z njim.. Ob vsem tem krivim še njegovo mater in očeta, ki več kot očitno nista sposobna usmerit otroke na pravo pot...

In ko potegnem črto pod vsem skupaj - kako naj se en dan poročim s takim človekom in imam družino? Kako naj vem, da bo odgovoren in sposoben poskrbeti za svojo družino, če še ene diplome ne more napisati?
Seveda se njemu zdi, da pretiravam, ampak jaz ne mislim tako...
Ne vem kaj narediti, kako mu pomagati ali preprosto dvigniti roke od vsega? Ali po vašem mnenju pretiravam?

[claire]

...

[LiEn]

You have a point... ampak ko si z nekom že toliko časa in še vedno upaš. Lahko je reči, težko je storiti. Sicer sem mu rekla, v kolikor ne diplomira to jesen, grem stran. Če bo potonil, naj ne vleče še mene s seboj v prepad...

[emanuela]

Res je, sama si si kriva. In če diplomira, boš ga budila in prosila vsako jutro naj si najde delo?In če si ga, se boš ti wnb žrtvovala ,kot se zdaj (čeprav je bila to tudi tvoja izbira, da glumi glivo v sobi), da se spoka v službo zjutraj? Če nekdo ni samoiniciativen in je nemotiviran za vse, potem je za to kriv sam. In ja, tak fant bi moral biti že zdavnaj bivši (ampak ni, ker ti je tako ql, ker ne narediš nič, še službe mu iščeš).

[jullia_]

Pojdi vsaj zdaj stran, če že nisi šla pred več leti.

Jaz te razumem in sem na tvoji strani, btw. Tip je luzer. In to ni vprašanje denarja, ampak izgube spoštovanja do človeka, ki že več let ni nič pametnega naredil.

[LiEn]

emanuela - točno o tem sem študirala! Če ga bom morala celo življenje porivati naprej?!
Najbolj pa me moti to, da prej ni bil takšen, da je bil priden, pameten, deloven..in da ga je ta absolvent čisto razlenil in zdaj dvomim da bo vse po starem. Se bojim, da je preprosto odrasel v tako osebo...

[dot]

Hm, čudno... A pa si ga kdaj povprašala, kaj naj bi bil vzrok takšne pasivnosti, ali se ukvarjate bolj s posledico (pač da je obtičal pred ciljem)? Jaz bi najprej pomislila, da gre za kakšen psihološki vzrok, ne nujno zgolj lenobo (če je bil prej v redu in delaven in lepo prilezel do absolventa)... da bi se na primer bal prestopa v 'odraslost' in odgovornosti in podzavestno odlašal s tem... ali pa da ne zaupa več v svoje sposobnosti, ker je preteklo že kar nekaj časa, odkar je delal prejšnje izpite, in nekako ne zbere volje, da bi se spet lotil To se mi zdi namreč nenavadno, da bi iz gole lenobe in nezainteresiranosti kar prostovoljno na lepem opustil vse pred koncem, sploh če nad njim visi celo grožnja z vračanjem denarja A pa je imel v času uspešnega študija prej kakšno resno zvezo? Mogoče ga je tudi to malo 'odpeljalo', ko sta začela; sem slišala že za primere, ko so ljudje ob začetku zveze kar zanemarili študij (pač ne znajo multitaskat ali pa so jih čustva pač malo odnesla )..

Ne vem, mogoče je malo zašel in rabi kak pogovor ali vsaj razmislek sam pri sebi, tole odlašanje, zatiskanje oči in odrivanje odgovornosti v nedogled se ne bo dobro končalo drugače

[*Abby**]

Jaz se povsem strinjam z dot. Nikjer ne omenjaš, zakaj je tako, pa tudi ne, kako je do tega prišlo. Prej je delal vse, imel celo štipendijo, zdaj nič ...

[*Abby**]

Jaz se povsem strinjam z dot. Nikjer ne omenjaš, zakaj je tako, pa tudi ne, kako je do tega prišlo. Prej je delal vse, imel celo štipendijo, zdaj nič ...

[slovenc79]

tipa bo rešilo samo to da bo izkusil posledice takega življenja.

glede na to da je to tud pri bratu in sestri sta očitno kriva starša, ne druge stvari. razen če so vsi trije doživel kakšno čudno situcaijo. očitno je mišljenje: naredi vse izpite pol si pa mal frej vzemi. mogoče se jim zdi diploma neko življensko delo ki ga narediš takrat ko si popolnoma predan delu, zato se nikol ne počuti zadost pripravljenega. mogoče zavlačuje da ohrani status študenta, do dopolnjenega 26. leta (odvisn kok je star)

je pa ubistvu tko da to ni tvoj problem. ti mu samo reci da ga ne misliš podpirat ko bo treba plačat za lenobo in naj ne računa na tvojo pomoč. premisli tud če je mogoče s tabo kej povezano to, glede na to da se je takrt ustavil njegov proces.

[s0nckic4]

mislim, da on rabi reality-check. to mi malo sliči na situacijo narkomana, ki kar naprej obljublja, da bo nehal, pa je še vendo vsak dan znova zadet.

ne moreš ti živeti namesto njega, ga porivati naprej. pomisli na situacijo, da ostaneš z njim. ga konstantno siliš in on se zaradi tvojega teženja ukloni. pomisli, da imata otroke, potem pa se tebi kaj zgodi in skrb za otroke bo na njemu. tebe, da bi mu konstantno težila ne bo več tam. kaj bo z otroki? mene bi bilo groza ob taki misli. odločitev je težka, ker ga imaš rada. ampak to je ta situacija, kjer samo ljubezen ni dovolj.

[browneyes]

mah ne no, to je sam odpor do pisanja diplome. se čuti nesposobnega diplomo začet pisat. sej je res muka. prvo sploh ne veš kaj bi pisal, pol najt mentorja, pol naštudirat kako more bit to sestavljeno...
meni je bla na koncu faksa totalna muka še zadnjih par izpitov narest in začet diplomo pisat... rabiš kr volje.
službo kolkr vidim ima zagarantirano.
ne vem, najbrž se mu še nekako ne da odrast, bi bil še malo študent, spal v tvoji študentski sobi
pomoje se bo zrealiziral...

ga pa ne bi pustila na tvojem mestu... halooooo, a ti sploh veš kak problem je tipa dobit, ki hoče zvezo in ki hoče zvezo s tabo + da ti je luškan???

po eni strani še dobro da je len, to pomeni da se mu tudi drugih bab ne da iskat!!! ambiciozni tipi so veliki kurbirji!

[vrocamucka]

pa to si ti kriva. preden je spoznal tebe mu je šlo dobro. pol odkar je s tabo pa ne napreduje nič. morda ga depresija tepe, ker ga nočeš dat v usta

[Nesanica]

^ hahaha.Dobra ugotovitev, z njim gre navzdol odkar jo je spoznal...

[LiEn]

jup, ziher sem jst kriva