Sama, nevedna in izgubljena...

[mpika]

Spoštovane forumašice...

Znašla sem se v precej neprijetnem položaju. Sem v zgodnjih dvajsetih letih in brez družine. Sem sicer v zvezi že nekaj let, ki pa ni " zdrava ". Partner pije preveč. Ljubim ga močno, a ne prenašam prekomernega pitja alkohola. Ker sem sama odraščala v takem okolju. Starše mi je vzeu alkohol... Kako naj zberem pogum in vse skupaj pustim za sabo? Rada bi se preselila.. stran iz teh koncev kjer mam slabe spomine... kaj mislite ve?

hvala!

[sirova štručka]

...

[Led Zeppelin]

Pogum si zbrala že ko si uvidela da se ti vzorec ponavlja in si se odločila prekiniti ta začarani krog.

Zelo pametna odločitev.

Poglej svoje možnosti kam se lahko preseliš na novo in začneš od začetka, sama najbrž poznaš bolečino pri takšnih zadevah in zato je dobro za tvojo prihodnost da greš stran od tega.

Glede to da imaš rada partnerja, pa v dobro tebe upam da bo razum premagal srce in boš naredila nekaj dobrega zate.

Zatorej poglej kaj želiš, kam želiš iti, potem pretehtaj svoje možnosti...realne in finančne, in samo odidi.

Srečno.

[mpika]

Hvala vama za te besede! Vse je res... Sicer vem, da mi bo težko zbrat pogum pa it sama naprej. Težko mi je tudi zaradi tega, ker je fant vedno bil ob meni ob težkih trenutkih.. (ob smrti obeh staršev). Brez njega nevem kako bi. Sam mislim, da ne rabim tega prenašat.

[Jochie]

držim pesti! sprejemaš pogumno in pravilno odločitev. kapo dol!

[scharlet19]

Mogoče bi lahko partnerju povedala, da te moti, da prekomerno pije preden se dokončno odločiš. (Če mu še nisi)

[mpika]

Glede tega sem mu jasno dala vedet... že pred parimi leti, da tega ne bom prenašala. Res pa je, da nisem nč nardila, samo grozila. Tko da mi verjetno sploh ne verjame, da sem sposobna ga pustit.
,

[Led Zeppelin]

če bi se mu šlo za to da premaga, bi to storil že ko si mu govorila , in najbrž tudi sam pozna zgodbo tvojih staršev...tako da očitno ni imelo nekega vpliva na njegovo mišljenje.

[snezinka*]

Če si mu to že rekla, pa ni nič storil v to smer, pol je res mal upanja. Če še ni prišlo do česa hujšega (pretepanje ali kaj podobnega), mu morda lahko postaviš ultimat - zdravljenje TAKOJ, če ne bo sprejel pa sam spokaj čim prej, ker tega ti res ni treba prenašat. Je treba čimprej prekinit vzorec iz tvoje primarne družine. Pa ne nakoplji si kakšnega otroka z njim, dokler se ne pozdravi, če misliš vztrajat.

Želim ti vso srečo!

[Dioniz]

moje sožalje ob izgubi staršev.

Kar se pa tiče pitja partnerja pa ti lahko to povem: nič ne bo šlo na bolje, če mu ne boš dala ultimata in se grožnje tudi držala. Sam od sebe pit ne bo nehal in bo kmalu postal zasvojen od alkohola, če že to ni.

Jaz ti priporočam, da mu zagroziš, izpolniš grožnjo, ker piti verjetno ne bo nehal, in potem vidiš kaj bo. v vsakem primeru pa ne odlašaj ga pustit kljub temu, da bo to izjemno težka in boleča izkušnja. Moraš jo dat skozi, ker kmalu boš se začela vrtet v začaranem krogu in boš zelo nesrečna.

je bil kdaj nasilen, ko je bil pijan? Če je bil, sploh ne rabiš grozit ampak ga direkt pusti!

[LiEn]

Samo stran se poberi, dokler še lahko.

Poznam primer moškega, ki je prav tako odraščal brez staršev, enkrat pri enih rejnikih, drugič drugih, trpel svega in svašta. Kot odrasel se je pobral na noge, si našel službo in vzel v rejo enega malega fantka, ki živi pri njemu kot kralj
Punca pa bo slej kot prej prišla, pravi ))