Občutki krivde po ločitvi staršev

[jozica1]

Živjo!

Pred kratkim se je mama selila stran od očeta, ki ima težave z alkoholom. Tu ni govora o kakršnem koli nasilju, samo enostavno odnos s takim človekom ni mogoč, način komunikacije itd.. Ne bom se toliko opredeljevala glede tega, problem je tu, da čutim jaz občutke krivde ker sem se selila z mamo. Sicer sem nekaj časa v primarnem domu, večino časa pa v Ljubljani, tu imam namreč tudi novo družbo, fanta, itd..

Z očetom se prej nikoli nisva dobro razumela, nisva bila skregana, ampak so bila različna obdobja, vmesni prepiri brez vzroka, pogovor je recimo stekel.. V tem obdobju se je najin odnos izboljšal (verjetno zaradi tega ker je ostal sam), več se pogovarjava, druživa, vendar odnos ne moreš popolnoma spremeniti.

V glavi imam razščiščeno zakaj in kako, prav tako sem mamo spodbujala k temu da je šla (pred tem se je stvar "pripravljala" že kar nekaj časa), vendar imam zaradi vsega tega notranje občutke krivde, ki se jih nikakor ne morem znebiti, deloma k temu "pripomore" tudi očetovo igranje žrtve v nastali situaciji.

[floribunda]

Igranje žrtve je podla in nizkotna stvar, ki pa se jo starši dostikrat igrajo po ločitvi, po principu sladka limona, češ da niso vsega sami krivi. So. Mislim, nihče ni v resnici kriv, situacija je pač taka kot je.

če ti bolj ustreza živet pri mami, če imaš tam boljše življenjske pogoje ipd, se občutek krivde čisto brezveze. Verjamem, da ga imaš, ampak v nastali situaciji moreš gledat na to, kar je zate najboljše. Druge opcije pač ni.

Svetujem ti, da z očetom ohraniš iskren in ljubeč odnos, v kolikor se vajin odnos izboljšuje, toliko bolje! Skušaj gradit na temu. Ko bo foter sprevidil, da ga nimaš nič manj rada, da to, da živiš pri mami, ne spremeni odnosa do njega, se bo unesel. Vsak potrebuje nekaj časa, da se navadi na novo dinamiko v družinskih odnosih.

Mogoče lahko veselo poveličuješ svoje življenje v Ljubljani, kako se tu počutiš vedno bolj doma, koliko prijateljev imaš ipd., tako mu boš morbit dala malo občutka, da tvoj 'dom' i pri mami, ampak v Ljubljani in da se nisi odselila od njega, ampak od doma, ker postajaš odraslo in samostojno bitje s potrebo po ustvarjanju svojega doma.

Občutka krivde se boš najbrž vseeno mogla zavestno rešit. Mogoče bo deloval princip 'vsako jutro se pogledam v ogledalo in si 3x rečem....'

[Lady_Cristina]

Točno tak.
Ne misli toliko na to kaj on potrebuje, ampak kaj ti potrebuješ. On je sam kriv da je alkoholik, sej ga menda noben ni silil k temu da pije. Zdaj pa naj sprejme posledice. Verjamem da je to za njega velika kazen, ampak mogoče se bo iz tega vseeno kaj pametnega naučil. Tako da je brezveze da se počutiš krivo - vse stvari v življenju se zgodijo z razlogom.

[floribunda]

Kazen? Upam, da avtorica teme seljenje k mami, ne smatra kot kazen za očeta.

[Zvoncica]

Ne rabiš met slabe vesti, ker nisi ti zakuhala te situacije. Jaz bi ravnala enako. In verjetno še marsikdo

[T00Mika]

Občutek krivde imaš čisto po nepotrebnem, mama se je sama odločila za to, kar se je...Prav tako pa nisi ti kriva za nastalo situacijo, tako, da so takšne obtožbe same sebe res čisto odveč.
Skušaj ohraniti lep odnos z obema in živi svoje življenje dalje...