Ne znam se več izražat.

[ßabyka]

Zadnje čase opažam, da sploh ne znam normalno speljat pogovora z nekom. Tudi prijateljice mi rečejo, da tako zmedeno razlagam/pravim stvari, ni ne repa ne glave. ... Sploh ne vem, kdaj se je začelo to dogajati, vendar prej nisem mela problemov s tem. Tudi ko sem se s kom pogovarjala, sem bila sposobna odpirat veliko novih in zanimivih tem, sedaj pa največkrat sploh ne vem, o čem naj se pogovarjam s kom. In tudi besed ne znam več zbirat, hočem razložit nekej pa kr pozabim na tisto besedo, ki sem jo želela uporabit, kasnej se spomnim pa še 5 sinonimov zraven, sam v določenem trenutku se ne morm spomnt. In potem puščam stavke kar nedokončane :S
In zdej sem sam še bolj pozorna na to stvar in zato še tolk bolj živčna, ko se s kom pogovarjam, sploh ne vem, kako nej to odpravim. Je imel kdo že podobne probleme in kako jih je odpravil?

[scharlet19]

poznamo to. v mojem primeru se je to dogajal ko sm mela probleme in bla nezadovoljna in nesamozavestna. nevem mogoče ti pa ta družba ne paše?

[Eući*]

tud men se učasih dogaja, da se mi kr jezik nekak zapleta, težko se zberm in potem ne povem neki lepo, ampk je zmedn use skupi, učasih prehitr govorim, ko mi misli prehitevajo jezik, pa tut pozabm umes in ja, kot je že prej rekla ključna je samozavest, da vrjamš vase, v svoje besede in potem jih tut izrečeš tako, da imajo nek smisel in učinek
js ti svetujm, da lepo počasi začneš govort, ne se neki prenaglit, ampk si prej mal u glavi sestav, vsaj na začetku, da dobiš s5 ta občutk komunikacije in ne boš tud vnaprej žiučna, pa probi čim mn mislt na to ...sej bo
ampk ,ko sem to brala sem se počutla, kot d sm js to napisala...verjem, nisi edina s tem problemom

[Tamala_mrha]

Do tega privede, če si obdan z napačnimi ljudmi, ki ti ne ustrezajo in prežijo na sleherno tvojo napako kot ris. Če se družiš z ljudmi, ki nate vplivajo pozitivno in te sprejemajo takšno kot si, se ne boš ukvarjala s tem, kako si kaj povedala. Če pa gre za nenadno spremembo pri tebi, da si kar naenkrat ratala zmedena, govoriš nepovezano in nerazločno, premisli, v čem je problem oz. kaj tako vpliva na tvoje vedenje. Si kaj takšnega doživela v bližnji preteklosti, da te je dogodek zaznamoval kot osebnost? Glede na to, da si odprla temo, pač sklepam, da ne gre samo za dneve, ko vstaneš z levo nogo in se ti ne ljubi dajati poudarka tekoči komunikaciji s človeško vrsto, zato ta podvprašanja.

[Dioniz]

Knjige začni brat.

[ßabyka]

Pomoje, da ni tolk povezano z ljudmi, no, odvisno... Včasih mam občutek, da je zarad tega, ker sem pod pritiskom, ker kot si rekla, kr prežijo nad tabo nekateri... Včasih pa enostavno takšna sem.. Zasanjana, zmedena :S
Pa prej nisem bla takšna! Ja, se mi zdi, da od takrat, ko sem šla narazn z bivšim, dve leti nazaj, od takrat sem postala takšna. Nisem prisotna pa tudi zamujati sem začela na veliko! Sem se že prisilila, da recimo neham zamujat pa je blo en tedn tko, pol pa spet na novo ...

[snezinka*]

Hm...če prej nisi bla takšna, pol je vrjetno res problem v nečem, kar se ti je v zadnjem času zgodilo in je vate prineslo nek strah, da med pogovorom preprosto ne moreš biti do take mere skoncentrirana, da bi lepo povezovala stavke, povedala tisto kar želiš z neko glavo in repom.

Napisala si, da naj bi se to začelo malo bolj dogajat, odkar si z bivšim šla narazen. Mogoče je res to, da si zaradi tega postala manj samozavestna in te je med pogovorom skos strah, da nisi dovolj zanimiva, da ne govoriš pametnih/zanimivih stvari, ki bi bile ljudem všeč in bi jih s tem pritegnila.

Men osebno se to dogaja, ko se pogovarjam z osebo, ki jo dojemam kot meni nadrejeno. Torej da sem pod pritiskom in med tem ko govorim, preveč razmišljam o vsem skupaj, vmes pa mi iz glave uhajajo besede oz. zvenim polomljeno. Ko vidim, da ta "nadrejena" oseba ni tak bav bav in se ob njej počutim sproščeno, pa pogovor teče normalno.

Ali pa recimo, ko se pogovarjam v tujem jeziku (sploh če nekega jezika, že dlje časa nisem uporabljala), zvenim polomljeno, besede mi uhajajo iz ust, ko se "ufuram" spet ni več problema.

Če se ti pa to dogaja tut v družbi z osebami, ob katerih bi po pravilih mogla bit sproščena, je pa mogoče res razlog v premalem besednem zakladu ali pa možgančkih, ki so bli preveč dolg časa na paši. V tem primeru verjetno branje knjig, tudi revij, reševanje križank ne bi škodilo!

[ßabyka]

Točno to, počutim se, kot d nimam kej zanimivga za povedat, da sm dolgočasna ... Ponavadi res ob takšnih ljudeh, k mi dajo filing podrejenosti. Al pa s katerimi ne najdem skupne teme zaradi različnih interesov...

[snezinka*]

Pomoje je za začetek najbolš, da se čim več družiš z osebami, ob katerih se počutiš sproščeno in za katere veš, da se z veseljem družijo s tabo, ker si jim enostavno zanimiva. Verjetno rabiš samo nekaj potrditve, da si zanimiva, zabavna, vredna tega, da se nekdo druži s tabo, skratka, da pridobiš samozavest.

Potem pa poskušaj ob druženju z osebami, za katere čutiš, kot da si jim podrejena (pa čeprav jim verjetno to nisi), čim bolj pozabit na to (ko se boš enkrat zavedala, da te imajo tvoji prijatelji itd. radi in jim s tabo ni dolgčas, ti bo to lažje). Če ni skupne teme, se moraš zavedat, da sta kriva oba...ne moreš same sebe krivit za to in si potem rečt, da si zdej ti dolgočasna (predvsem tega se moraš zavedat). Sicer pa se v teh "tihih" momentih vseeno vedno najde kaka tema za zapolnjevanje tišine.

Ne vem no, nisem nek dober svetovalc za take stvari. Problem je ponavad v tem, da sam sebe nimaš za dovolj dobrega (po znanju/videzu itd.) in to vpliva potem na to, da ti nekoga, ki je teb čist enakovreden dojemaš, kot da je nad tabo. Šport se mi zdi, da je dober oblikovalec samozavestnejše osebe, ker se ti v njem dokazuješ samemu sebi (ko npr. vsak dan pretečeš več in več km), na tak način sebi daš informacijo, da si dober, dobiš neko potrditev!

[Mahagonij]

Točno to, počutim se, kot d nimam kej zanimivga za povedat, da sm dolgočasna ... Ponavadi res ob takšnih ljudeh, k mi dajo filing podrejenosti. Al pa s katerimi ne najdem skupne teme zaradi različnih interesov...

Tudi prijateljice mi rečejo, da tako zmedeno razlagam/pravim stvari, ni ne repa ne glave. ...

To sta dve razlicni zadevi. Jst si tut nimam nicesar za povedat z vecino ljudi, nimam pa problema z izrazanjem.

[Džeki]

Jaz isto izpadem boring ob ljudeh, s katerimi čutim, da nimam skupnih točk.

[positive vibration]

In kaj je s tem narobe? Če z nekom pač nimaš skupnih interesov, zakaj bi se mogo pod mus menit z njim? Pač, enjoy the silence Men pa ni nerodno, če je tišina. Rajš mam tišino kot pa poslušanje traparij sam zato, da ni awkward momenta.

Sicer pa, babyka, že iz tvojih odgovorov tukaj je razvidno, da sploh nimaš svojega mnenja. Prilagajaš se čist vsakemu odgovoru, ki ti je bil do zdaj podan in se strinjaš z njim, čeprav so ti odgovori različni kot belo in črno. Kako boš torej izražala svoje stališče in mnenje o čemerkoli, če ga pa nimaš?

[White_Widow]

jsz, ko sem v krogu takih ljudi, s katerimi se glih ne ujamem, sem tudi tiho. pa me briga kaj si mislijo, bolš tišina kot gluposti pa nej izpadem še tolk nekomunikativna in nedružabna, silt se ne mislim. Sicer pa tišina včasih pove več kot besede...

[Džeki]

Če so nekje sami taki, ki mi ne pašejo, se jaz najraje kr poberem. Taki pol zame okoli govorijo, da sem dolgočasen in da pobegnem ko kurba s plesa.

[Fantin]

In kaj je s tem narobe? Če z nekom pač nimaš skupnih interesov, zakaj bi se mogo pod mus menit z njim? Pač, enjoy the silence Men pa ni nerodno, če je tišina. Rajš mam tišino kot pa poslušanje traparij sam zato, da ni awkward momenta.

Sem že doživel zmenek, kjer sva jaz in punca 90% časa molčala.