Vse je le produkt glave

[ferplej]

Zakaj se mi dogaja sledeče:

npr. spoznam nekega fanta, ki mi je simpatičen, vizualno všeč, privlačen. na zmenkih z njim ugotovim, da se v razmišljanju ne bi ujela, zmotijo me določene stvari in po zmenku pač vem, da to ni to. sledi še kak zmenek, kjer se malo zbližava in mi je sicer lepo, ampak me določene stvari odbijajo ali pa niso dovolj dobre. Z zmenka pridem totalno hladna. Kasneje to prespim, in potem se spomnim samo še dobrih stvari, takih, ki so mi všeč, pozitivnih trenutkov in določenih "klikov" med nama. Potem o tem vedno bolj razmišljam, vsak dan, dokler nisem že skoraj obsedena z njim in čakam, kdaj se bo spet oglasil. Toliko postanem osredotočena nanj, da sploh ne morem spoznavati drugih.
Zakaj si v glavi ustvarjam neko zaljubljenost, zakaj ne morem ostati hladna tako kot sem po zmenku z njim, če pa vem, da to ni to?

[Led Zeppelin]

Ti si čudna .

Preveč razmišljaš, ljubezen doživljaš kot nekaj kar je logično.

Če imaš po zmenku da občutek da to ni to, potem to ni to..ampak zato ker preveč razmišljaš, poskušaš pogledati na določene karakteristike ki ti ustrezajo.

Manj razmišljaj, pa se raje prepusti notranjemu občutku..ljubezen ni nekaj kar se odločiš na podlagi karakteristik. Ljudje nismo avtomobili in pralni stroji.

[flavia]

Neskončno hočeš bit zaljubljena oz v idejo, da to si. Po poti do pravega se lahko malo poigraš. Ampak pazi, da ne boš pristala v razmerja samo zato 'da ne boš sama'.

[Harlow]

Če po prvem zmenku čutiš da to ni to, enostavno ne iti na drugi zmenek. Jaz sem bila tudi nekaj časa taka, konstantno sem forsirala to idejo in po zmenku (tudi če mi je bil fant tako/tako), sem kar naprej iskala kompromise zakaj mi je všeč itd. Na koncu sem ugotovila, da to ne bo šlo več in sem se za nekaj časa preusmerila na druge stvari (faks, hobiji, služba,..) in si zapolnila urnik, pa tudi na zmenke nisem več hodila. Potem pa sem spoznala nekoga čisto btw in sem prepričana, da ga ne bi, če si ne bi iz glave izbila te ideje.

[najobbb]

čisto razume filing včasih je težko razumet da ljudje bojijo bit sami pa sprejmejo take in onake ljudi k sebi sam da nisi sam... to velja posebaj za ljudi kateri so bolj čustveno naravnani jim pomeni sočlovek več in želijo naredit da bodo srečni ....


iz tega mišljenja če tako lahko rečem je težko pač kr iščeš kr vidiš okoli srečne vse ok hobij, zamotit vse pomaga kriza vrjetno kot sam vidim pride ko greš spat razen če nisi " čep pijan, ali zmatran ko konj" takrat kdaj tako razmišljanje privre zanimivo je da je vedno več tega ..

kot so rekli predhodniki ven ne razmišljat če pa že takoj preusmerit v kaj konstruktivnega če ne drugo naredit en urnik opravkov sam da gre...

[ferplej]

ampak ne gre v nedogled, ne gre leta in leta...

[Lady_Cristina]

Hmm... pri meni je blo pred nekaj leti zelo podobno, ampak to zato ker sem rabla nekega moškega v smislu figure očeta (sama ga nisem glih mela) in nisem mogla biti samska ker bi se mi mešalo. Tak da zaradi tega sem dala skozi par kretenov samo zato ker nisem bila sposobna biti samska. Je možno da je pri tebi tudi to?

[ferplej]

ne, sem sposobna biti samska in ne prehajam iz ene zveze v drugo. ker do zvez sploh ne pride.