Zmorem sama?

[*robyn-fenty*]

Lep pozdrav vsem! Sem nova na forumu, tko da ne vem še kko to gre, se bom pa potrudila.

moj problem je ta ne:

Imam 18let in imam težave s starši, u bistvu s celo družino.

No..uglavnem pred kratkim je mati, izvedela da jo oče vara že 3 leta. Midva že 3 letanisva govorila, zaradi nekih njegovih kretenskih izgovorov da sem jaz slaba hči, pa da ga ne posluša, ker sem pač delala po svoje. V srednji sem si dobila delo preko študentskega ob vikendih, s tem se ni strinjal. Ko sem ga pa uprašala za 5 evrov za malico (pijačka,sendvič) mi ni hotel dati..no še vedno se ne pogovarjava. Smo 3 sestre in najmlajši brat. Mati se noče sprijazniti s tem da jo vara. Sicer je sama slišala telefonski pogovor kar je potrdilo naš sum. Pa to da ga ni bilo med vikende domov pa take .
No, zdaj ga je izgleda tista njegova "punca" pustila, pa je se z mamo obnaša kod da ni bilo nič. Mati se je zdaj obrnila proti meni, češ da sm jaz tistta ki pretirava. Ona pa trdi da ga še vedno ljubi pa da ga ne more pustiti. Čeprav vse plačuje sama, skrbi sama za hišo. On sicer dela ampak plačuje samo svoje stvari. . Potem pa mati pričakuje da bi ga spoštovali kljub vsemu temu. Veliko težav nam je že naredil, in nima usmiljenja do moje matere. Too me najbolj jezi in žalosti. Postala sem že tako trda, da niti ne morem več jokati preden grem spati, kot sem do zdaj. Ker pač čutim da je moje življenje bedno. ne hodim nikamor ven s prijateljicami, ker vse mislijo da sem preveč resna za svoja leta.Tako je ! Ker sem pač morala prej kot oni odrasti! Niti fanta nimam še..sicer mi vsi govorijo "kako si lepa!Zelo čudno da ga nimaš!" . Zato ker ko začnem neko zvezo,pričakujem od fanta da je prijazen , razumljiv,pošten,dobrosrčen, kar je zelo težko najti dan danes. Ne želim si še enega moškega v mojem življenju ki bi me razočaral, kot me je moj oče. Mati hoče da se z mojim očetom pogovorim. Probala sem. Pa zaman! Trmast je pa zmeraj trdi da sem jaz kriva ker on ne govori z mano! Samo izgovore je iskal da bi nas lahko pustil,brez da bi ga pekla vest!
Vsi mi govorijo, da se moram sprostiti. Poiskat moje interese, hobije.

Ker imam 18 let in si lahko izberem vrsto življenja, ki jo želim živeti!

Kaj predlagate? Kako naj materi dopovem da dela napako, oz. kaj naj naredim da ne bi pritiskali name? Hočem samo početi kar si želim, ne zahtevam veliko!
Kaj vse me čaka v življenju, in to ne bi bilo potreba da bi že od tako malih nog občutla kake probleme ima družina, kako se jih rešuje, in seveda da jih rešujem že zdaj?!

[foxy.lady]

vem da je težko, ampak probaj se preselit drugam.. k kakšnim sorodnikom ali prijateljem to sem jaz naredila ko je bilo doma nevzdržno.

[čuftika]

Dvomim da pri 18-ih ima punca možnost za odselit se drugam.
Razumem te da zaradi odnosov z očetom ne želiš imeti fanta, saj te je strah da te bo tudi on razočaral.
V zakonsko življnje svojih strašev se pa ne vtikaj več, imam občutek da ti to samo škodi ker se sekiraš. Vem da je težko, ampak poskusi zamižati in vse skupaj spregledati, takoj ko bom pa imela možnost, ko boš finančno samostojna, pa pojdi zase živeti.

[*SunFlower*]

Tudi meni se selitev zdi najboljša ideja. Jaz sem se odselila pri istih letih, samo iz drugih razlogov. Take odločitve potem tudi tvoji družini dajo malo misliti, predvsem te pa zelo efektivno rešijo kakršnega koli pritiska.

[*mala*]

Upam da nisi iz Lj, da greš kmalu na faks in v drugo mesto

Kar ima pa mama z očetom, pa ni tvoja stvar. Ker si njuna hčerka, še ne pomeni da se lahko vtikaš. Kaj če bi se tvoja mama vtikala v tvoja razmerja- bi ti bilo všeč. In obstajajo tudi prijazni fantje-samo šanso jim je treba dat in ne takoj zbežat.

[jozica1]

Se strinjam z malo, to so problemi tvoje mame in tvojega očeta kar se tiče varanja.. Nimaš ju nobene pravice obsojati in se vtikati v njune probleme. Postavi si mejo. Tvoji problemi so "samo" to kar imata vidva z očetom..

[Laurica*]

Težko bi se blo kar tako preselit... Kakor za koga. Sej mam tud jaz frke doma skoz in skoz, večinoma moram jaz vse miriti, popravljati, svetovati in to se mi zdi za malo, da moram biti starš svojim staršem.. Lani sem bila celo leto doma, nisem hodila nič na faks, je bilo toliko težje.. Imela sem službo, po službi pa sej raje še kam zavilla, da sem čim kasneje prišla domov... Jaz bi tej punci res svetovala da si kak hobi najde. Res je veliko lažje, če maš nekaj, s čimer se zamotiš. Saj ne rečem, da ti misli popolnoma odtavajo ker imaš več stvari v življenju za delat, ampak da se nekoliko sprostiš. Jaz sem po službi včasih hodila laufat, pa sm se pol kraaaasno počutila, ker sem bila vesela vsaj za to, da sem nekaj naredila zase.
Zdaj sem itak čez teden v študentu, pa doma so se zadeve umirile za razliko od lanskega leta, pa je toliko lažje.

Vem, da se ne moreš čez noč spremenit, ampak poskušaj najti hobi, pojdi ven s prijateljicami, daj nekaj od sebe! Ranjeni otroci vedno nekaj skrivajo v sebi, ti men verjem to!
Če boš čakala, da ti doma težijo in se boš pustila, da vsak nate pritiska... Ja lej..pol najbolš da se nekam zakoplješ pa čakaš da te vn potegnejo .. Povej jim direktno, nikar ovinkarit, pokaži da si ranjena, POVEJ, da imaš svoje želje, da si želiš prihodnost, da naj si sama rešita probleme in da naj odrasteta. ne pusti se, ker problemi se ne bodo rešili sami. ne samo povej to staršema , ampak tudi uresniči..
postavi se zase...

[tor]

Se strinjam z malo, to so problemi tvoje mame in tvojega očeta kar se tiče varanja.. Nimaš ju nobene pravice obsojati in se vtikati v njune probleme. Postavi si mejo. Tvoji problemi so "samo" to kar imata vidva z očetom..

ni čist tko najbrž.
Nihče ne mara kregan ja pri hiši, nihče rad ne vidi, da kdo od stašev vara...in če si zelo čustvena, občutliva oseba, ob tem trpiš. Je pa res, da če ne živiš doma, manj vidiš in slišiš ...ti je lažje.

[barbie_girl_85]

Mame ne moreš prisiliti, da ga zapusti, če ona tega noče. Niti ne poskušaj. Nisi si izbrala staršev, moraš pa jih sprejeti. Pa naj bodo dobri ali slabi, gre za tvoje dobro. Mati, ne glede na to, kakšna je, je tvoja mati. In oče, ne glede na to, kakšen je, je tvoj oče.

Zamera do staršev je boleča. Mogoče ti bo lažje sedaj, če odideš, pobegneš, in "zmešano družino" zapustiš. Ampak bo prišlo za tabo. Mogoče ne takoj, čez leto, dve, pet....ti bo žal, da stvari nisi razčistila. Mama ima prav, ko ti pravi, da se pogovoriš z očetom. S tem ne mislim, da mu oprostiš, se mu ukloniš.....bog ne daj. Morata pa imeti nek odnos, pa naj bo le ta dober ali slab.

Nisi edina s kretenskim očetom/mamo, cel kup nas je. Ne dovoli pa, da to vpliva nate. Moj nasvet je, kot že od mnogih prej, da
1. najdeš hobije, prijateljice
2. ostaneš doma in poskrbiš za svojo prihodnost - končaj šolo, zagotovi si dobro službo, da boš, ko boš pripravljena, lahko zaživela kvalitetno življenje na svojem
3. ne hiti v vezo samo zato, da se rešiš primarne družine in si ustvariš sekundarno, boljšo - ker boš v tem primeru naredila isto napako, kot tvoja mama - izbrala napačnega človeka za očeta svojih otrok in jim s tem povzročila enake probleme, kot si jih imela
4. sprejmi očeta, kakršen je, spremenila ga ne boš
5. pojdi na pogovor k psihologu, da te ne bodo travme preganjale skozi vse življenje.

Pravijo, da starši vplivajo na to, kakšni bomo postali. Res je. Lahko nas totalno "zjebejo". Ampak to le v otroški dobi, ko je njihov vpliv največji. Ko odrastemo, se lahko otresemo pokvarjenih vzorcev iz primarne družine, le potruditi se je treba. Za to, kar se ti bo dogajalo v nadaljnjem življenju, pa si odgovorna sama. Kar hočem reči je, da si lahko nesrečna zaradi staršev, vendar kot praviš, si "odrasla", in sedaj lahko poskrbiš za svojo srečo/nesrečo. Nisi več nebogljeni otrok, popolnoma odvisen od staršev.

Srečno!

[tmis_]

Kar ima pa mama z očetom, pa ni tvoja stvar. Ker si njuna hčerka, še ne pomeni da se lahko vtikaš. Kaj če bi se tvoja mama vtikala v tvoja razmerja- bi ti bilo všeč.

+1

[*SunFlower*]

Mame ne moreš prisiliti, da ga zapusti, če ona tega noče. Niti ne poskušaj. Nisi si izbrala staršev, moraš pa jih sprejeti. Pa naj bodo dobri ali slabi, gre za tvoje dobro. Mati, ne glede na to, kakšna je, je tvoja mati. In oče, ne glede na to, kakšen je, je tvoj oče.

Samo to bi komentirala ... staršev ti nikakor ni treba 'sprejeti', vsaj ne v smislu 'taki pač so, ampak so še vedno moji starši in jih imam rada'. Če bi bil moj oče npr. alkoholik, ki bi doma tepel mamo ali kaj podobnega, bi jaz raje pretrgala vse vezi, kot pa se poskušala pogovoriti in sprejeti njegovo obnašanje. Nekaterim ljudem, žal tudi staršem, pač nič ne pomaga, in je veliko bolje pobegniti iz take družine, kot pa skušati popraviti stvari.

Je pa res, da sem jaz malo občutljiva na to, ker je kolegica imela hude probleme doma, pa je prav zaradi teh idej v stilu 'naši starši so samo eni, moramo jih sprejet, bla bla' trajalo ogromno časa, da se je situacija vsaj približno razrešila. Ona se je namreč počutila dolžno ostati doma in 'posredovati' med staršema, potem je pa še krivila samo sebe, ko ni nič zaleglo.

[barbie_girl_85]

S sprejetjem nisem mislila, da ostaneš doma, rešuješ težave ipd ter s tem škodiš sebi. Mislila sem na sprejetje dejstva: moj oče je alkoholik. Zaradi tega se je dogajalo to in to. Zaradi tega mi ni bil v oporo (ne ker sem jst slab otrok, ker nisem vredna ljubezni ipd). Pač v smislu, da to dejstvo SPREJMEŠ, kar pomeni, da ga ne skušaš spremeniti ali se delati da ne obstaja.

Koliko in na kakšen način boš pomagal, je odločitev posameznika. Pri vseh odvisnostih pa je seveda treba paziti, da ne manipulirajo s tabo in da ne postaneš "koš za smeti", kar se rado zgodi. Torej, pokažemo, da smo na voljo, ampak do določene meje.

Nikakor pa ne reševati družine, prejokati cele noči zaradi žalostne usode in se smiliti sam sebi.

Moja večna filozofija je: ko naletiš na problem, se vprašaj, kako ga boš rešil. Če je rešljiv, se loti reševanja, če pa je nerešljiv, se nauči živeti z njim. In to mislim s sprejemanjem: naučiti se živeti kot otrok iz "bolne" družine z "bolnimi" starši. Nič spreminjati, nič reševati. Poskrbeti, da bo tebi v takih okoliščinah optimalno dobro.

Pretrganje vezi pa je samo bežanje od problema. Lahko pretrgaš vez in se delaš, da nimaš očeta. A dejstvo ostaja - si otrok pijanca.

[Dadyka15]

veš, nekje sem prebrala, da se stvari, ki se dogajajo med staršema tičejo samo njiju in ne tudi otrok..
priporočam ti, da ponovno stopiš v ogenj in se pogovoriš s tvojim očetom, mu rečeš da si njegova hči in poveš svoja pričakovanja od njega...
če tako ne bo žele komunicirati pa prosi kakšno teto, strica ali kogar koli iz družiče, če bi te začasno vzel pos dvojo streho...včasih je dobro svoje težave zaupati komu od bližnjih, saj potem tudi oni razumejo tvojo stisko in ti lažje pomagajo...
želim ti vse dobro

[*robyn-fenty*]

No, začela sem razmišljati o da bi odšla v najem ( neprofitno stanovanje). Zdej me pa zanima če, je to možno da jst ko sem dopolnila 18 let lahko, zaprosim. Slišala sem da mi je meni lažje ker imajo veliko 1-sobnih stanovanj v katere, družin ne morejo dati, zato dajo študente,dijake..itd.
A bi lahko svetovali, prosim?

[s0nckic4]

daj prošnjo. več kot zavrnit te ne morejo..