Nezaupljiva in zadržana

[alexxa]

Živjo, sem nova na forumu. Sicer takih stvari načeloma ne bi spraševala, ampak...

Moj problem je, da sem zadržana in nezaupljiva do ljudi (predvsem do moških). Pač rabim en svoj čas, da se odločim če je nekdo vreden zaupanja ali ne. Nasprotno pa mi ta moja lastnost ne dela problemov pri npr. predstavitvi nekje v javnosti, kjer izpadem kot zelo samozavestna in nobenemu ne bi na kraj pameti prišlo, da sem v resnici zadržana in povsem drugačna. Tudi moji prijatelji mi to še kdaj "vržejo naprej" češ, kako sem bila drugačna ko smo se spoznali, taka bolj mirna in tiha, kasneje pa sem pač postala tista prava jaz.
No, ta problem vidim da postane resen ko si nekdo mojo zadržanost predstavlja napačno in to vidim, da postaja čedalje pogosteje ko spoznam kje zunaj koga novega, ne glede na to ali je ženska ali moški... Menda izpadem preveč hladna, nezainteresirana, fina,.. kar je daleeeeeeeč od tega, kar sem. In to ljudi odbije prvi moment, logično ane? No k sreči se gibljem v takem okolju, kjer so kasneje pač sami videli da rabim čas, da nekomu zaupam in se pokažem.. Ampak vseeno, mene to ZELO moti, sploh ker ne vem iz kje izvira ta moja previdnost... Z leti čedalje večja.

Je kdo podoben na forumu in kako je rešil to težavico? Ali se naj pač sprijaznim s tem da sem taka kot sem, in da je bolje da sem previdna kot pa da že takoj zaupam vsem?..

[katy.]

Tud jaz sem bla včasih taka, še niti ne tako dolgo nazaj.. vedno ko sem spoznala novo osebo, predvsem moškega spola sem bla sprva res ful nezaupljiva še posebej če sem z njegove strani prejemala kake signale v smislu da sem mu všeč. Sem ugotovila kasneje da je blo to predvsem iz razloga, ker sem se bala bit prizadeta spet. Nisem mela v otroštvu preveč dobrih iskušenj in so se velikokrat ljudje norčevali iz mojih čustev, zato sem se verjetno zaprla vase. Tam okoli 14-15 leta sem bla na kakšnih prvih srečanjih res sramežljiva in nikomur nisem pustila blizu.
Potem pa sem spoznala, da te lahko najbolj prizadanejo ravno tisti, ki te dejansko dobro poznajo, s katerimi si blizu in da v primerjavi s tem ostalo čisto zbledi. Tako da zdaj nimam problemov in rada spoznavam nove ljudi, iščem v njih dobro in se kar hitro zaupam, če mi oseba odgovarja.
Lahko vprašam koliko si stara?

[neznankan]

Moj problem je, da sem zadržana in nezaupljiva do ljudi (predvsem do moških). Pač rabim en svoj čas, da se odločim če je nekdo vreden zaupanja ali ne.

Veš men so to ne zdi problem, ampak prej normalna reakcija. Se mi zdi, da je to bol pametna odločitev kot pa kaj drugega, ker vsem res ni za zaupat. Bolje osebo prvo dobro spoznat.

[purple_rain]

^^dejansko se strinjam..


Sicer dost drugega nimam za dodat, mi je pa na misel tole prišlo: karkol že delaš, kjerkoli si, mej večkrat nasmeh na obrazu - zna te na prvi pogled narest manj zadržano, manj "hladno".

[jullia_]

Jaz se tudi strinjam, dolgoročno je pametno bit malo previden in zadržan. Tisti, ki prav na hitro spustijo ljudi blizu, jim zaupajo in se navežejo, se pogosteje opečejo.

Obstaja pa razlika med previdnostjo/zadržanostjo in hladnostjo/vzvišenostjo. Lahko se nasmehneš, malo pohecaš,... pa boš takoj naredila boljši prvi vtis.

[rokerca]

No, ta problem vidim da postane resen ko si nekdo mojo zadržanost predstavlja napačno in to vidim, da postaja čedalje pogosteje ko spoznam kje zunaj koga novega, ne glede na to ali je ženska ali moški... Menda izpadem preveč hladna, nezainteresirana, fina,.. kar je daleeeeeeeč od tega, kar sem.

Evo taka sem (bila) jaz, in seveda me je ful motilo, predvsem zaradi tipov, ker so se nehali zanimat zame zaradi te "nedostopnosti" (vsaj tako sem mislila jaz).
Pa sem pri enmu naredila izjemo, bila kao sproščena in hitro zaupala ter na koncu fasala spolno nadlegovanje in izsiljevanje, ker človeka predtem nisem dodobra spoznala.
Tako, da ti ne priporočam, da se spremeniš. Bodi previdna, v mejah normale...edino, če maš kakšne blokade v glavi, potem bi se bilo treba zamisliti.

[desertrose88]

to sploh ni problem..to je neka pomoč...tako rečeno...
ker res tisti ki hitro zaupajo pogosto nasankajo...tako da zadržan in previden in hladen učasih ni slabo;P

[Eući*]

js mislm, da povsod obstaja neka meja normale, neka srednja pot, tut kar zadeva zaupanja drugim
ne rabš človeku use zaupat u seb, pomembn je predvsm to, da daješ vtis sprošćenosti, da se znaš pogovarjat, da deluješ dostopno pa tut če je to o nekih povsem banalnih stvareh, ni potrebn da zahajaš takoj v globine ,,. samo ne se bat ničesar, zaupi vase, potem boš tut navzvn izžarevala to energijo

[albina139]

Alexxa, ko berem tvojo zgodbo sem se zamislila,
ker je naravnost podobna moji.

Tudi jaz sem bila v preteklosti
nezaupljiva do ljudi, tiha, bolj zadržane narave. Nekaj časa me še to ni motilo, npr. v šoli, potem pa, ko sem prišla na faks in sem želela tudi jaz razmerje, sem naletela na resne probleme. Enostavno nisem vedela več, komu naj zaupam, nazadnje nisem zaupala več niti sama sebi. Odločila sem se, da poiščem pomoč. Sedaj že leto dni hodim k psihoterapevtki, s katero predelujeva moja čustva, reakcije na ljudi - in mi zelo pomaga. Počasi spet zaupam sebi in drugim. Moja izkušnja s psihoterapije je pozitivna in ti jo priporočam. Če ti bo vsaj malo pomagalo, ti posredujem kontakt terapevtke, ki dela v Novem mestu (Darja Peterec Kotar
041-384-246).

Želim ti vse dobro!

Bina

[jaqluine]

tudi sama dajem vtis, da sem zelo resna, fina, stroga in ne vem kaj še vse, pa mi je to bolj všeč, saj ne maram navezovati stikov in kontaktov z vsako osebo, tako da te povsem zastopim.

[s0nckic4]

^^ ljudje smo različni. ampak taki imajo ponavadi največ za povedat, ko je treba službo iskat, pa jo vsak dobi kao po vezah. da bi pa še sami koga spoznal pa navezal kak stik, to pa ne.