Vklop v družbo, kako?

[Follies]

Čau. Sploh, ne vem kako naj to temo načnem, saj je precej smešna...
pravkar sem končala 1. letnik (sr. šole) in sem na nek način zelo čudna.
Ne hodim ven, le z psom na sprehod ali na šoping, izogibam se prijateljem.
Moja mami me je že od nekdaj držala zelo na kratko, čeprav bi mi sedaj marsikaj dovolila se jaz nikakor ne znam vklopiti v družbo. Sem malo perfekcionistična, kar se tiče čistoče, izgleda, urejenosti, pospravljenosti..itd.
Imam dokaj lepo postavo saj redno telovadim, se trudim zdravo prehranjevati... vendar pa se kljub vsemu nikakor ne znam vklopiti v družbo kot da se bojim prijateljev, grem raje sama v opero ali na balet.. :S
ni ravno prijetno, ko bi se človek rad pogovarjal pa se dobesedno nimaš s kom
Tudi fanta nimam, saj se jih kar malo izogibam, čeprav si ga na trenutke zaželim...
najbrž še nobena ni bila v takšnem položaju a? vseeeeno bi bila zeeelo vesela kakšnih nasvetov

[matjazd]

Kaj pa sošolke?

[sončk]

Čakaj kakšen nasvet zdaj ti hočeš?

Ne hodim ven, le z psom na sprehod ali na šoping, izogibam se prijateljem.

Moj nasvet je: ne izogibaj se prijateljev. Po pouku ali med odmorom pejt na kavo tko kot vsi družabni srednješolci in to je to. Si šele 1. letnik tko da maš še čas "menjati" družbe, preden se ustvarijo klike

[*Lara*]

Pač lej...tako ti očitno paše...to ni nič nenavadnega... Sej si napisala, da se izogibaš prijateljem...če bi si jih želela, se nebi...najbrž ti tako bolj ugaja. Ne vem..da bi zdaj nekako delovala PROTI temu, kar ti paše...itak ti nebi ugajalo..predvidevam

[marypa]

^^ Nekateri imajo strah pred druženjem, če še nisi vedela. Temu se v hujši obliki lahko reče tudi socialna fobija. Čeprav si lahko želijo druženja...

Kaj že pravijo glede strahu, votel okrog ga pa nič ni

Poskušaj se družiti z ljudmi, ob katerih si sproščena se ok počutiš.

[Chihuahua]

Meni pa ni jasno, ko praviš, da bi se kdaj s kom pogovarjala, a se nimaš s kom, v isti sapi pa praviš, da se izogibaš prijateljev. Torej imaš prijatelje ali ne? In če jih imaš, čemu se jim izogibaš? Mogoče si že po naravi bolj taka zadržana in asocialna. Si bila že prej v osnovni šoli taka ali se je to zgodilo ob prehodu v srednjo šolo, ko si bila prisiljena spoznat nove ljudi? Če opisuješ ta problem tukaj na forumu, verjetno želiš to spremeniti, ker ti ne ustreza vedno mir, ali kako? Drugega nasveta kot da greš v družbo ti ne znam dati. Ne razumem pa, kaj ima tvoja postava in perfekcionizem s tem, da ne zahajaš v družbo svojih vrstnikov. A misliš, da imajo prijatelje samo ljudje, ki imajo super postavo?

[Follies]

hah. ja nekaj časa so se vsi neskončno norčevali zaradi tega ''perfekcionizma''; kar me je nekako potrlo. Ne znam pa kar sama vstopiti v nek krog prijateljev, saj me je izjemno strah da bi me izobčili.. vem, zelo čuden položaj. Ne v osnovni šoli ni bilo tako. Upam, da je to samo obdobje in da bo čimpreje minilo..

[enaaa*]

jaz sem mela ravno v tvojih letih čisto podobne težave (vsaj mislim). večino časa sem preživela sama, če odštejem v šoli, težko me je blo kam spraviti. po drugi strani sem pa želela imeti prijatelje, da bi se lahko s kom pogovarjala itd. takrat sem našla super rešitev zato: irc. lepo sem se skrivala doma in obenem imela dolge debate z vsemi možnimi ljudmi.

ampak ta faza je bila pa je šla. kr ko odraščaš se ti po glavi mota vse živo.. potem z staranjem pa ostanejo večinoma bolj pametne stvari: npr. da življenje po računalniku sploh ni življenje.
svetujem ti da malo tvegaš, premagaš strah, se zmeniš s kom za kako pijačo, sladoled, kino itd. pa boš vidla da bo vse vredu. konec koncev nimaš kaj za zgubit. mogoče lahko kaj lepega doživiš, če ne pa se še vedno lahko zakamufliraš doma s svojim psičkom

[Kandelaber]

Ej jaz sem imel identične težave, nisem hodil ven, nisem imel veliko prijateljev.
Svetujem ti, da sošolca ali pa sošolko kam kar povabiš in se tako postopoma začneš pogovarjati z ljudmi. Najprej s sošolko/sošolcem potem bolje spoznaš tudi njihove prijatelje itd.
Jaz sem ljubiteljsko kemik in sem povabil sošolca če narediva skupaj kakšen eksperiment. Tudi njega je to zelo zanimalo in tako sva zdaj postala najboljša prijatelja. Prek njega sem se vključil tudi v ''kliko'' 5 ljudi, ki se skupaj družimo in imamo fajn.
Pa še nič nisi zamudila, jaz sem se zače vključevat šele proti koncu 3 letnika, seveda pa upam, da tebi uspe prej

[SmileyFace]

Zakaj misliš da nobena ni v takem položaju?
Sama sem bila namreč v skoraj identičnem, vključno z mamo, perfekcionizmom in psom . Pri meni je bilo narobe to, da nisem znala spustiti meril za ljudi, nobeden se mi ni zdel "primeren" zame. Vedno sem imela željo po vključitvi v družbo, ampak nikoli se nisem spravila, da bi kaj storila. Na srečo sem se na prostovoljstvu zbližala s sošolko (skupaj sva hodili tja) in ugotovila, da sva si precej podobni. Z njeno pomočjo sem nato prišla še do ostalih prijateljic, s katerimi se imam sedaj super.
Tako da ti predlagam (kot so že nekatere napisale), da poskusiš bolje spoznati svoje sošolke, ki se lahko izkažejo kot res vredu osebe. Do sošolk se pristopi brez težav, po kakšnem testu greš vprašat, kako jim je šlo, lahko prosiš za pomoč če česa ne znaš, pomoč lahko tudi ponudiš.

[Sljus]

Zaradi česa misliš, da bi te izobčili iz družbe? Česa te je sram? So se v preteklosti iz kake tvoje lastnosti norčevali?

[Dioniz]

kako se vklopit v družbo? v prvi vrsti idi v družbo, pol pa dalje o vklaplanju v njo razmišljaj

[modra_kapica]

najprej se probi u klasu s kom sama pogovarjat, pol če se jih več začne pa še ti kej zravn reč, lohka na začetku kej kratkega

[girl92]

pogovarjaj se z njimi?

[g00fy_qa]

Preberi kakšno knjigo na temo socialnih interakcij. Ko boš bolje razumela "delovanje" ljudi v različnih interakcijah, te ne bo več toliko strah, saj boš imela občutek, da lahko situacijo obvladuješ.
Recimo kaj od Erika von Markovika (in podobnih) ali Paula Ekmana (in podobnih) je kul.