Spoznavanje nasprotnega spola

[Sweet Lotty]

Forum spremljam že nekaj časa, a še nisem zasledila podobne teme, zato sem se jo odločila odpreti kar sama.

Opazila sem, da se dandanes (sliši se smešno, a nevermind) spoznavanje nasprotnega spola odvija v zelo omejenih okoliščinah oz. že nasploh počasneje pride do spoznavanja oz. začetnega stika. Zdi se mi, da je folk (ker sem ženska, pač govorim za moške) večinoma dokaj zaprt vase. S tem ciljam na to, da moški raje spoznavajo ženske, ki se gibljejo v njihovi družbi, četudi le-ta šteje majhno število prijateljev. Kot da ne upajo pogledati izven teh okvirjev. Nekako se mi zdi, da se počutijo varne samo v zavetju ljudi, ki jih poznajo, mogoče si kaj več upajo le, če imajo ob sebi še prijatelja. Če ga nimajo, si upajo pristopiti samo pod vplivom alkohola, kar se največkrat konča kot polom, saj zaradi tega izpadejo po domače povedano kreteni in se ne pokažejo v pravi luči.

Če nekdo spije za pogum kakšno pijačo ali dve, da se mu razveže jezik kar se tiče prebijanja ledu, je okej (samo v tem primeru, ker v drugih okoliščinah oz. situacijah ne podpiram pitja žlahtne kapljice za pogum, ker če je nekdo sramežljiv in bo to prakticiral vedno pogosteje, se bo ta metoda kvečjemu razvila v alkoholizem ). Ni pa okej, da pride nek tip (četudi na videz simpatičen) do tebe in začne dobesedno težiti. Da smo Slovenci vse prej kot temperamenten narod, dokazuje to, da ne glede na to, koliko se angažiraš in hodiš na različne konce žurat, športat, hodit ven enkrat z eno drugič z drugo družbo in menjat okolje ter skušati navezati stik (valda ne v stilu ful si mi všeč, greva na pijačo?), se moški še vedno oklepajo svojih prijateljev in ne izstopijo iz te rutine.

Zdaj se bo sigurno našel kdo, ki bo spet naštel seznam dejavnosti, kaj je treba početi (prihranite mi s tem sranjem), da najdeš sorodno dušo oz. pač potencialnega partnerja, da je mogoče celo z mano kaj narobe in posledično tudi z mojimi prijateljicami, da smo kar vse samske (pustimo ob strani tiste "prijateljice", ki so se obesile na tipa, da več nimajo časa za kavo), čeprav smo prijetne punce, ki niso par metrov z glavo v višavah in tudi simpatične, ampak vsak nas pa spet ne prevzame, pa če ima pred lokalom parkiran ne vem kakšen avto.

Avto mi je res zadnja skrb, ker me zanima moški, ne pa to, kaj ima v garaži, saj ne bom hodila z njegovim avtom. Take in podobne stvari so mi pač postranskega pomena.

Čez dan srečujem v mestu, na sprehodu, med kolesarjenjem ipd. kar nekaj simpatičnih fantov (na oko, se razume, čeprav načeloma pri meni ne velja, da se zaljubim na prvi pogled, lahko pa se na prvi pogovor), tudi zvečer, ko grem ven. Ampak seveda vse ostane samo pri lepih pogledih. In tako si vsakič, ko grem z žura, četudi sem se imela z družbo super fino fajn, se naplesala ipd., rečem: what a boring night. Spet ni bilo nobenega ulova. Ja, priznam, da iščem fanta, nisem pa zato obupana. Vmes sem imela kakšno leto obdobje, ko mi sploh ni bilo do resne zveze oz. nasploh do fantov. Nisem pogrešala moške bližine, skratka nič. Zdaj pa me je že začelo "preganjati"... Želja po zaljubljenosti, po tem, da nekomu pripadaš, čeprav si te ne lasti in ti ne njega. Enostavno ne vem, kaj "delam" narobe, čeprav vem, da nič. Tega ne obešam na veliki zvon, niti nisem zagrenjena, nisem posesivna , ampak imam občutek, da sem v neki vmesni dimenziji in ne morem najti nikogar, ki bi me "zmešal". Če pa ga že spoznam, je zaseden ali nezainteresiran ali pa hoče le avanturico, česar pa jaz ne iščem, ker sem preveč čustvena (ne v smislu čustvene razvaline, ampak da sem lahko intimna samo z nekom, ki mi je všeč, in če mi je nekdo všeč, to pomeni, da se slej ko prej zaljubim, in če se slej ko prej zaljubim, se nanj navežem in če se navežem - potem mi ni vseeno zanj). Posledično torej nisem karakter za ONS, niti za priložnostni seks.

Hja, začaran krog ane. Ni mu videti konca se mi zdi... Me prav zanima kakšen bo odziv. Se bo našel kdo tukaj, ki je spoznal boljšo polovico na zanimiv in drugačen način, z drugačnim pristopom (pa če je to pri menjavanju pnevmatik ) ali ste vsi spoznali svoje "lubije" (joj kako ne maram teh oznak - pomanjševalnic ) zunaj med vikendom, preko svoje najboljše prijateljice, sestre, brata ipd. scenarijev? Zeeh. Ne mislim zdaj na izvirnost pristopa, ampak na to, ali je katera izmed punc tukaj že doživela drugačen pristop, na najbolj nepričakovanem mestu in ob nepričakovanem času? Da ni bilo čutiti tiste povprečne slovenske sivine? Kaj pa punce, vas je kaj takih, ki naredite prvi pristop (pri popolnoma neznanem fantu) in kako to izgleda? Enostavno nimam "jajčnikov" za kaj takega, čeprav sem zgovorna.

[red_rose]

midva sva se spoznala na avtobusu, javni promet, 1-urna voznja v kraj studija (oba iz istega kraja v isti kraj) sem ze enkrat opisovala zgodbo na dolgo v glavnem sedela sva skupaj, na tem busu se prej nikoli nisem z nikomer pogovarjala...tako pa se je zgodilo ogromno enih nakljucij, na koncu sva debatirala celo pot, pa si nisva pustila nobenga kontakta, pa me je poiskal, nasel, in zdaj sva skupaj

drugace pa jaz nimam problemov s spoznavanjem ljudi. saj vem da bo zlajnano ampak kaj imas proti nasvetu: pojdi se z necim ukvarjat? pa ne aerobiko, tam so same zenske. jaz sem zamenjala ze nekaj sportov, in ker imam rada take bolj moske (borilne vescine) spoznam ful fantov. potem me peljejo po treningu domov, pa se srecamo na faksu, zunaj...pa mas kolege. meni se zdi da so fantje ful odprti in takoj za nove prijatelje. pac ne vem, jaz sem vedno nasmejana, delujem zlo odprto in na izi, v nikogar ne silim, pridem, vprasam kaj, kaj pokomentiram (Ce se se ne poznamo) in mam hitro nove znance...pa tudi zunaj se mi zdi da ko sem se hodila ven (zdaj zelo redko in na drugacen nacin ker mam fanta ) sem vedno spoznala neko skupinco fantov...in so se mi ravno fantje zdelo taki da lahko kar prides in te sprejmejo, pospremijo domov itd...ce je bla kaka zenska zraven so me pa vedno grdo gledale aja z navezovanjem stikov s puncami mam pa vedno probleme se mi zdi da smo dost bolj zakomplicirane, fantje pa na izi...

[prinzessin]

Zanimiva tema. Tudi sama opažam, da se res ogromno folka spoznava oz. spušča v razmerje preko svojih skupin prijateljev, da ta krog ostaja bolj ali manj enak, itd. Me tudi moti, še posebej, ker nimam neke velike skupine frendov, poleg tega je pa res tudi tisto, da se frendi frendov med seboj praviloma na marajo preveč(npr. Ančka je prijateljica z Micko in Francko, medtem ko si Micka in Francka nista nujno naklonjeni, čeprav sta obe dobri Ančkini frendici), tako da je potem še ena ovira več. V bistvu si veliko raje iščem partnerje izven kroga prijateljevih prijateljev, ampak tudi to ne gre ravno na izi. Saj vem, da nisem slovenska prvakinja v flirtu, ampak velikokrat dobim občutek, kot da se trudim zaman, ker je očitno postalo sila nenavadno govoriti s popolnim neznancem. Mislim, folk me prav čudno gleda Pa se v osvajalske vode spuščam vedno trezna, nikoli pijana, medtem ko za veliko večino nasprotnega spola tega ne bi mogla reči.

[red_rose]

pa kje najdete same take? =) js recimo se prijavim za sportno na faksu, ki je pac obvezna. grem tja sama (brez prijateljic ali kogarkoli poznanega) pridem prvic, se nasmehnem enmu fantu, se on meni nasmehne nazaj, pridem do njega in se ze pogovarjava...od takrat sva se na sportni vedno druzla...pa je mel on prijatelja s sabo pa sem se njega spoznala. pa se ene par tipov iz moje skupine. zdaj po pol leta se je ta fant celo prepisal na moj faks in sva v kontaktu za zapiske in to ful prijazen, lustn simpaticn zgovorn fant...in tako dostikrat, cisto spontano koga spoznam, saj pa vidis ze takoj na prvi pogled priblizno a je nek prijeten, odprt clovek, al te ze takoj odbija
potem mam en hobi kjer se dosti hodi okrog, razna tekmovanja, izleti itd. in tam spoznam ogrooomno ljudi iz cele slovenije, ful prijetne fante in punce...

jah nevem, mogoce je problem tudi da se ve gibljete vedno v istih krogih in povsod s prijateljicami =)

[prinzessin]

^^ sama sem stike navezovala in jih še navezujem(oz. poskušam): v fitnesu, na sprehodu v parku, na partyjih, v kinu, v trgovini, na izletih, na bazenu, v knjižnici, na faksu,... ni da ni. mogoče pa vedno naletim na same čudake. ali pa sem jaz tak čudak, da se z mano ni možno pogovarjat, ali kaj...?

[Me.Myself.and.MY.EGO]

Punce ponavadi ne delajo pristopov...iz mojega stališča še nisem doživel da me je punca ogovorila, osvajala pa ja ampak hvala in ne hvala.
Če bi mene punca ogovorila, sprva bi biu presenečen in začuden ter verjetno 10min še zmeden in zgubljen


Če v klubu iščeš fanta, boš težko našla fanta ki te ne bo hotu nategnit na WCju-pač ONS sej so tut drugje fantje ki so samo za ONS ampak tle v klubih si bo zaradi alkohola v krvi upal storiti več kot bi si brez.

Zame so taki tipi navadni pussyji, zakaj?
Vidi se že da imajo nizko samozavest, da morajo spiti 1/2 litra vodke da se punci približajo in jo ogovorijo in na splošno da rabiš alkohol za pogum-krneki...osebno priznam da nisem neki osvajalec in da k vsaki pristopim...pač vsakega je malo sram in strah pred zavrnitvijo.

Ja možno je da je tut z vami kej narobe samo same sebe ne boste obtoževale in boste raje razlog za vaš neuspeh okrivile nekoga drugega kot si zdaj sama navedla MOŠKE...

jst sm tut fejst fant pa mi verjameš da sem?

hvala bogu da je tut tle neka punca ki jo ne zanima če ima tip avto...sem že mislu da ste izumrle

me pa neki zanima...si punce ne upati stopiti do fanta zato, ker mu boste v tistem trenutku ko boste rekle živjo zvišale EGO??? nikjer pa ne piše da to ni dovoljeno- če se motim me pa popravte lepo prosim.

in mislim da če fantu samo živjo rečeš bo že vedu kolk je ura in lepo te bo sprejel;)

večina jih bo napisalo da vse pride ob svojem času, kdor išče ta najde itd.
npr. jst sm žeee....samski zlo velik časa...pa ni kriv moj izgled, niti malo-priznam da sem zelo zbirčen glede punc ampak ko sem dejansko našel tisto ki je izpolnjevala vse moje kriterije je bila pa kešpi*ka in zdaj sem še bolj pozoren...

mogoče ne iščeš fantov na pravem mestu

[prinzessin]

^ Kje jih pa še naj iščem? Kje še nisem poskusila? V športnem baru?

[Me.Myself.and.MY.EGO]

tam pa sploh ne...ker bodo več pozornosti dali TVju kot pa tebi ti boš tam nevidna

[red_rose]

^^ sama sem stike navezovala in jih še navezujem(oz. poskušam): v fitnesu, na sprehodu v parku, na partyjih, v kinu, v trgovini, na izletih, na bazenu, v knjižnici, na faksu,... ni da ni. mogoče pa vedno naletim na same čudake. ali pa sem jaz tak čudak, da se z mano ni možno pogovarjat, ali kaj...?

daj mi razlozi kako se v kinu koga spozna?! v kino ja vsak pride s svojo druzbo pogledat film...kaj med filmom ogovarjas soseda? ne vem ej jaz imam v mislih neko ponavljajoco dejavnost kjer so vedno isti ljudje..neki treningi nekaj takega. da ves da bo naslednjic spet tam in ker smo socialna bitja si na nekih ponavljajocih dejavnostih vsak poisce neko druzbo ane?

ce bos mela tako sreco kot jaz bos edina zenska v skupini in boste meli zal samo eno garderobo (to so bli smehi ja )

[Jochie]

jeps...

tečaj tujega jezika na primer...

[tor]

^ Kje jih pa še naj iščem? Kje še nisem poskusila? V športnem baru?

Samo pravi dres moraš imeti na sebi.

Sam sem ogovoril kako dekle , tudi na netipičnih lokacijah. Lahko pa zaradi tega izpadeš bedak, ali vsiljivec,recimo če jo ogovoriš na ulici, avtobusni postaji...

[prinzessin]

what difference does that make? saj sem očitno že zdaj Ma res ne vem, kaj je krivo:
1.) Privlačnost, lepota? Nisem klasično lepa, pa tudi grda nisem-nekaj vmes, imam svoje adute.
2.) Slog oblačenja, ličenje? Ne oblačim se vpadljivo, nisem pa niti siva miška. Enako je z ličili-ne preveč, ne sploh brez.
3.) Energija, ki jo izžarevam? Nisem vedno do ušes nasmejana, pa tudi žalostna ne itgledam.
4.) Raven pogovora? Ne uporabljam oguljenih fraz in ne govorim o vremenu, npr., niti se ne delam pametne, pa čeprav sem daleč od neumne punce.
5.) Kaj bi še bilo?

red_rose : saj nisem izključno na osvajalskem pohodu, ko se mi zdi kakšen človek zanimiv, ga pač ogovorim, pa naj bo moškega ali ženskega spola. Ko si ravno omenila kino-prav v kinu je enkrat za spremembo mene ogovoril popoln neznanec, ki je bil tam s svojo družbo, jaz pa prav tako z 2 svojima prijateljicama. Ni šlo za deep conversation, pač neki površinskega, smeh in sproščenost za par minut. Ampak ko pa jaz kjerkoli in kadarkoli ogovorim koga, dobim pa čudne poglede v stilu: "zakaj me pa ti tu zdaj neki ogovarjaš?''

[Jochie]

aja, pa če greš ven lovit tipa za oženit...najhujša kombinacija je družba hudo izgledajočih bejb....namreč v takšno družbo se bodo upali zakaditi samo kakšni polni ega plejboji, nikakor pa ne povprečni simpatični fantje, kakršne kao iščeš...

zatorej...raje kakšno malo manj lepo prijateljico s sabo...

[red_rose]

Ampak ko pa jaz kjerkoli in kadarkoli ogovorim koga, dobim pa čudne poglede v stilu: "zakaj me pa ti tu zdaj neki ogovarjaš?''

mogoce pa ne znas dobro ocenit kdo bi rad kaksen random talk ali novo poznanstvo kdo pa ne. jaz kr nekak cutim kdo je priblizno na moji ravni, iz pogleda, nasmeha...tako da najprej ''preverim'' potem pa itak ni problema. valda pa ne mores kr h usakemu samo zato ker ti mogoce dobro zgleda. ce se ti pa fant nekak prijetno nasmehne nazaj, pa res nimas kaj za zgubit.
midva sva se na busu zacela pogovarjat zarad ene ciste bedarije (sem se presvercala ponesreci, sem prisla gor ko je ze pobral ves denar in odsel sprevodnik ) in sem kar ogovorila soseda, ces, a ste ze placali? joj kaj pa zdaj potem pa je kar stekel pogovor in evo naju...

[Aloha]

Men se poznanstva preprosto zgodijo.

U fitnesu sm spoznala že use kul desce mojih terminou (medtem ko mam par žensk zgolj na "živjo"), na morju sm se (med kupom novih osebkou) luštn zaštekala z modelom, k mi je velikodušno do konca dopusta rentu svojga fotiča (kr sm svojga, brand new, uničla po enem tednu), spet drug je biu idealna družba za triurne debate o proteinih, prehrani in športu, enkrat sm sedela na okenski polici vikendice in me je dečko iz sosedne bajte povabu dol na kofe, fjakala sm se z bmx-om po obali in me je zahaklala klapa enih fantičeu, če posodm bajk za kšn trik, posedala u marini, kjer sm pomagala (kao neizkušenim) "mornarčkom" gliser prvezvat, na netu izmenjala cifro in se en vikend na blef odpelala k dotičnemu na morje, mrknu mi je autu, ustavu mi je prikupni mladenič, grem bordat, se na sedi načrtno nacentriram poleg na prvi pogled good-looking borderja in navržem kšno snežno, ...

Sicer so karizma, nasmeh, prijaznost, humor neke splošne lastnosti, k dajejo prednost in odpirajo več(je) možnosti, ampak učasih se zapleteš z nekom tut zarad čist nasprotnih, na prvi pogled nč kej pozitiunih stvari, ... Ni univerzalnega recepta, gre za skupek osebnostnih lastnosti, okoliščin in sreče, I guess.