Jezna na osebo, ki je ne poznam

[čarna ptica]

Živjo!

Sem nova tukaj na forumu in upam, da dobim kakšno mnenje glede stvari, ki me muči

Torej, več kot 1,5 leta nazaj sem si začela prek spleta tipkati z nekim fantom. Na začetku je bilo vse v stilu zajebancije, to mi je bilo še posebej všeč, nato pa so tipkanja postala vedno bolj in bolj konkretna. Dodala sva se tud na MSN čez čas in tam po cele ure tipkala. Napaka
Jaz sem takrat hodila na faks, hkrati pa sem se učila za en ful težak izpit ter vsak prost trenutek seveda izkoristila za to, da sem šla na MSN ter si tipkala z njim. Poslala sva si tudi več fotk in si bila všeč, pogovarjala sva se o vedno bolj globokih temah... Srečanja prav direktno mi ni nikoli omenil, mogoče tako med vrsticami. Sama se nisem želela srečati pred tistim izpitom, a tega nisem direktno izrazila, no, pa saj niti ni bilo kdaj konkretnega vpršanja z njegove strani. Se je pa čutilo, da bi me zelo rad spoznal
Ko si tipkava tkole malo več kot 1 mesec, sem ugotovila, da sem že čist preveč "padla not" v to zadevo Ful pogosto sem tako čez dan razmišljala o njem, pa tudi ni bilo več dneva, da si nisva tipkala na MSN... Vseskozi sem se zavedala, da bi do srečanja nekako moralo priti, ker drugače bodo pričakovanja z obeh strani preveč velika in mi bo vedno težje iti Potem pa... se mi lih tole potrdi- njegova pričakovanja v zvezi z mano so že bila previsoka, pa še direktno mi je napisal, da me ima rad Mislim?! Pa saj me niti v živo ni poznal... Takrat sem se zelo zbala. Zbala tega, da sva zabredla predaleč in moj strah je bil, da se ne smeva srečat, ker se bo v živo vsa iluzija podrla Tega pa mu nisem povedala, temveč sem postala nekako "tečna" in to en dan v takšni meri, da mi je napisal neko grdo besedo- češ, da lahko v življenju postanem tist nekdo, slabšalno
Takrat sem se na to besedo, ki mimogrede niti ni bila tako mišljena, obesila ter iz tega naredila celo polomijo. Nekako sem pri sebi bila zadovoljna, saj sem to besedo uporabila kot vzrok temu, da prekinem stike z njim. In sem jih Tudi izpit je bil potem čez nekaj dni in to je bil še dodaten razlog vsej moji čustveni zmedi. Tale prekinitev stikov, ki sem jo naredila na ne precej lep način, mi je v tistem obdobju celo ustrezala. Tako si po cca 2 mesecih tipkanja nisva več pisala. On mi tudi ni pisal, mislim, da je nekako upošteval to mojo užaljenost zaradi tiste besede in da nočem več ničesar.
Kakšen mesec po tej prekinitvi pa je počasi začelo prihajati za mano... Bilo mi je žal po drugi strani pa sem bila še vedno kar neki jezna zarad tiste besede in sem si mislila: ne, jaz pa že ne bom pisala več.
Potem, cca 3 mesece po prekinitvi, mi je ta zadeva še vedno bila trn v peti. Zato sem se odločila ter "prelomila led" in poslala 1 mail. Mi je takoj odpisal, pa tudi poleg, da je eno spoznal... da lahko pa ga dodam na MSN (ker sem v tem času menjala svoj MSN naslov). Sem ga dodala in potem sva menda 2x neki malega si tipkala... par besed, nič več. Jaz nisem hotela drezat, če očitno je gradil zvezo... On pa... ma moj feeling je bil takšen, da ga je tisto dejanje, ko sem ga "odrezala" takrat pred 3 meseci, prizadelo in užalilo, a mi tega ni nikoli napisal
Nato sem opazila, da ga kao ni več na MSN in sem mislila, da verjetno se pač posveča svoji punci (če je le kaj resnice bilo o tem ). Vedno je zatrjeval, da MSN ni zadeva zanj. Ko sva si na začetku tipkala, sem bila edina prebivalka na njegovi listi. 4 mesece nazaj sem ugotovila, da je redno online, mene ima pa zablokirano Zato sem mu poslala mail, da sem to pač ugotovila in da naj me izbriše s svoje liste, ker se mi to zdi bolj primerno kot pa, da me ima blokirano, če že noče z mano komunicirat. Pa mi odpiše samo: Zbrisal pa me še zdaj ni, ker to vidim. Ne vem, v čem je tu poanta. Jaz sem njega takoj zbrisala, ko sem ugotovila, da me ima zablokirano.

Kakorkoli... Vseskozi se ne morem znebiti te jeze In prav tako ne morem pozabit na tega človeka 1x in dokončno Pa že, ko mislim, da mi je uspelo, se vrne v moje misli Že recimo samo s tem, ker ima zelo redko ime in v našem kraju stoji tabla, kjer je to ime zapisano. Vsakič, ko se peljem mimo te table, se spomnim nanj in me ima, da bi jo izruvala ter vrgla v potok Bolj kot si želim ta osebek pozabit, bolj se vedno neke stvari zgodijo, da se spomnim
Včeraj pa sem se celo peljala mimo njegovega kraja ter dan preživela tam blizu, kjer vem, da se tudi on pogosto zadržuje (znana slovenska točka). Že nekaj dni pred tem izletom sem začela mislit na to... nanj Začela sem se jeziti... kaj, če ga srečam, ipd. Da ne omenjam, kako je bilo na izletu. Zdi se mi, da sovražim kraj, kjer prebiva in tudi sosednji kraj, kamor zahaja
Skoz mislim še samo na to
Pri vsem tem se mi pa zdi, da sovražim v bistvu to, da se nikoli nisva srečala in tako mi je še vedno ostala le neka iluzija. Jezna sem, da tega človeka nikoli ne bom mogla spoznati v resnici in se na podlagi tega odločiti, če je slab/dober človek... Sovražim v bistvu sebe, ki sem takrat napačno ravnala, ko sem se obesila na eno besedo in prekinila stike Poti nazaj pa več ni, zato sedaj iščem samo še to, kako pozabit na njega, na vse dogodke in kako se ne ob vsaki banalnosti kot je ime na tabli, spomnit vsega za nazaj, doživljat jezo
Ima kdo kakšno idejo, kako te občutke izničit?

Hvala.

[sončk]

Meni se zdijo tipični znaki prebolevanja, čeprav v mal nerodni situaciji. Spravi se iz msn-ja in preboli. Pač, ne vem, zihr ti bo ful lažje, ker pač ga sploh ne poznaš v živo, ne veš kako se obnaša, ne veš, kako se premika, ničesar ne veš in nimaš za pogrešat. Ne piši mu več in pejt v svet. Sčasoma te tud tista tabla, kjer je zapisano njegovo ime, ne bo več motila
In ja, še se ga boš spomnila in ja, še boš jezna in žalostna - ampak če stisneš zobe in potrpiš, vedno manj in manj. Če pa mu vsakič, ko si žalostna, greš pisat, je pa isto, kot da bi si solila rane.

Pa za božjo voljo, ne ga spet kontaktirat.

[haley]

Se kar strinjam s tem kar je napisala sončk... Pač očitno med vama ne bo več tako kot je bilo in pomoje najbolje, da greš naprej, saj nimaš toliko veliko za zgubit, ker človeka nisi poznala v živo. Pomoje najbolje, da ga izbrišeš iz msnja, ne piši mu več mailov, ne pošiljaj mu smsov, probaj se čim manj gibat v krajih kjer se tudi on nahaja...
Pa tudi bolje, da se sedaj zaposliš s čim drugim, ker se mi zdi da skoz misliš samo na to... Če imaš sedaj kake izpite se posveti učenju, pelji psa na sprehod, pokliči kako sošolko ali pa znanko, ki je že dolgo nisi videla pa jo povabi na pijačo, pa boste mogoče šle kam vn zažurat pa boš spoznala kakega novega fanta in boš pomoje čisto pozabila na tega...

[čarna ptica]

Hvala za odgovora
Sej na msnju ga sploh nimam več, ker sem ga takrat pred par meseci, ko sem ugotovila, da me ima zablokirano, izbrisala. Pa tud na msnju sploh več že dolgo nisem bila. Telefonskih številk pa si nikoli nisva izmenjala.

Ja, mogoče bi pa bilo fino, da grem na kakšen izpit, da bi si tam zaposlila misli, ampak sem že junija vse pogoje naredila in v bistvu zdaj res nimam kaj počet Čeprav spet po drugi strani počnem bistveno več kot v času učenja, veliko več hodim naokoli. Posledično bolj pogosto vidim tisto tablo Mislim, men gre res na živce ta jeza in še bolj to, ko mi po glavi hodijo misli, da sem takrat naredila narobe Da sem sprejela napačno odločitev, reagirala prehitro, zdaj pa imam. Najraje bi šla v preteklost ter naredila vse tako, da se s tem osebkom nikoli ne bi kliknila...

[small_star]

^^ to mi je pa poznana zgodba. Sem bila sama v takšno situaciji. Spoznala sem tipčka na chatu. In sva si pisala. Kmalu sva preklopila na msn. Zdaj ko gledam nazaj - kolk preveč je men ta tipček lagal. Kot prvo - nikoli se nisva videla; on je obljubil, da pride v Ljubljano za novo leto. Pa ja da, ni ga bilo. Še ene 2 uri prej sva govorila po telefonu - je prisegel, da pride. In potem se je kao v gostilni stepel. Meni se ni javljal na telefon. Ko sem ga klicala iz bratovega telefona, se je javil. Ko je "bil v bolnici", se je vpisoval na msn ("bila je njegova sestra"). Ko je prišel domov, je pisal normalno hitro. Pa naj bi bil imel šive in žice v desni roki. Uglavnem, lažnivec na celi fronti. Aja, pa naj bi bil voznik helikopterja v Cerkljah. Naj bi diplomiral na strojni fakulteti (njegove diplomske ni na cobissu). Jaz sem ga odpikala na celi črti. Zbrisala iz msn, telefonsko iz mobitela, vse. Enkrat sva se še slišala potem, je obljubil, da pride v Ljubljano na Škisovo tržnico. Itak sem vedela, da ga ne bo. Že, ko mi je na sveto obljubil, da pride. Zdaj se samo smejim za nazaj. In si mislim, kaj sem bla zabita, da se mu vrjela. Vsaka šola za nekaj stane. Sem se pač naučila, da na chatu ne moreš vsakemu zaupat.

[Jochie]

jaz problem vidim v tem, ker niti ne veš, kaj sploh hočeš...po eni strani si nora nanj, po drugi strani ti gre na živce...

najprej se odloči, kaj sploh hočeš in če se boš odločila, da ga kljub vsemu želiš spoznati, naredi vse, da se bosta spoznala....

no, po moje je to edina opcija, ker če bi ga hotela pozabiti, ne bi napisala tako dolgega posta...

[RoNcoLiNo]

jaz problem vidim v tem, ker niti ne veš, kaj sploh hočeš...po eni strani si nora nanj, po drugi strani ti gre na živce...

najprej se odloči, kaj sploh hočeš in če se boš odločila, da ga kljub vsemu želiš spoznati, naredi vse, da se bosta spoznala....

no, po moje je to edina opcija, ker če bi ga hotela pozabiti, ne bi napisala tako dolgega posta...

Končno nekaj pametnega.Podpis

Dejstvo je,da si precej zajeee sama zdaj pa pojej kar si skuhala. vem grdo,ampak sori,tko to je gre. Niso sam tipi prasci
Pozabi na vse skupaj!

[čarna ptica]

^^ to mi je pa poznana zgodba. Sem bila sama v takšno situaciji. Spoznala sem tipčka na chatu. In sva si pisala. Kmalu sva preklopila na msn. Zdaj ko gledam nazaj - kolk preveč je men ta tipček lagal. Kot prvo - nikoli se nisva videla; on je obljubil, da pride v Ljubljano za novo leto. Pa ja da, ni ga bilo. Še ene 2 uri prej sva govorila po telefonu - je prisegel, da pride. In potem se je kao v gostilni stepel. Meni se ni javljal na telefon. Ko sem ga klicala iz bratovega telefona, se je javil. Ko je "bil v bolnici", se je vpisoval na msn ("bila je njegova sestra"). Ko je prišel domov, je pisal normalno hitro. Pa naj bi bil imel šive in žice v desni roki. Uglavnem, lažnivec na celi fronti. Aja, pa naj bi bil voznik helikopterja v Cerkljah. Naj bi diplomiral na strojni fakulteti (njegove diplomske ni na cobissu). Jaz sem ga odpikala na celi črti. Zbrisala iz msn, telefonsko iz mobitela, vse. Enkrat sva se še slišala potem, je obljubil, da pride v Ljubljano na Škisovo tržnico. Itak sem vedela, da ga ne bo. Že, ko mi je na sveto obljubil, da pride. Zdaj se samo smejim za nazaj. In si mislim, kaj sem bla zabita, da se mu vrjela. Vsaka šola za nekaj stane. Sem se pač naučila, da na chatu ne moreš vsakemu zaupat.

Zanimivo, tudi moj primerek se je stepel v gostilni Ampak se je res... in ni bil nek lažnjivec, v to sem prepričana 100%. Bi bilo pa ful bolj easy, če bi bil

[čarna ptica]

jaz problem vidim v tem, ker niti ne veš, kaj sploh hočeš...po eni strani si nora nanj, po drugi strani ti gre na živce...

najprej se odloči, kaj sploh hočeš in če se boš odločila, da ga kljub vsemu želiš spoznati, naredi vse, da se bosta spoznala....

no, po moje je to edina opcija, ker če bi ga hotela pozabiti, ne bi napisala tako dolgega posta...

Hočem le 1 in to je: mir v svoji duši. In sem mislila, da ga bom dosegla tako, da to zadevo pustim pri miru in sčasoma bom že vse skupaj pozabila. Pa se mi dogaja to, da je neki časa res mir in se sploh ne spomnim, nato pa pride ena zadeva, ki me spomni In spet začnejo misli vrtat za vse nazaj... pa v stilu "kaj bi bilo, če bi bilo?" ipd. Potem spet pozabim na vse za neki časa... in nato spet k strela z jasnega me neki spomni nanj in spet mislim, mislim, mislim... Želim le, da se to neha...
Vseskozi imam ta feeling, da bi ga morala spoznati v živo in tud, če je popolni bedak, bi vsaj vedela, da je tak in pika. Tako pa se še vedno sprašujem, kakšen je res v resnici, vedela pa ne bom. Zdi se mi kot nedokončana zgodba in to me jezi
To je kot knjiga, ki jo bereš ter jo prebereš... pa četud ti konec ni všeč, vsaj veš, kakšen je. Če pa na sredini končaš z branjem, se lahko vedno samo sprašuješ o koncu, poznaš ga pa ne

In recimo, da bi se lotila tega, da ga spoznam... Sploh ne vem, kaj narest Naj po vsem tem dogajanju in dolgem molku napišem mail: "juhu, rada bi te spoznala..." Pa sej bo mislu, da sem ušla iz umobolnice
Ali naj vsak popoldan grem na Bled ter hodim okoli jezera v upanju, da pride nasproti? Ker pač vem, da tam hodi...

[Jochie]

napiši mu mail pa mu kar prilepi, kar si nam napisala...

če je taprav, ti bo odgovoril...

[ryu10kyu]

čarna ptica ne da bi hotel biti zatežen ampak na tem forumu je pravilo, da se lahko da v en post ali prispevek 5 smijlijov...samo tako mimo grede povem preden kakšni admini vidijo in te okregajo

[čarna ptica]

čarna ptica ne da bi hotel biti zatežen ampak na tem forumu je pravilo, da se lahko da v en post ali prispevek 5 smijlijov...samo tako mimo grede povem preden kakšni admini vidijo in te okregajo

Ups, se opravičujem. Hvala za opozorilo.

[čarna ptica]

napiši mu mail pa mu kar prilepi, kar si nam napisala...

če je taprav, ti bo odgovoril...

To bi že bila opcija, ampak mislim, da bi se takoj v zemljo pogreznila, ko bi poslala mail, ki bi recimo vseboval link do te teme.
Pa glede na to, da sem mu pred par meseci poslala mail, kjer sem pač napisala, da vem, da me ima zablokirano in naj me raje kar izbriše ter dobila v odgovor samo smajlija, predvidevam, da bi se zdaj zgodilo nekako isto.


To je res tolk brezveze. Pa sploh ni edini primerek, s katerim sva si pisala in je potem prišlo do takšne prekinitve. Za ostale že sploh ne vem, kdo so bili, pa smo si lahko tud tolk časa pisali kot sem si z njim. Nimam blage, zakaj je tako.

[Jochie]

poglej, napiši mu, da bi ga kljub vsemu, kar se je zgodilo, rada spoznala....

potem boš videla odgovor...

to je to...

[čarna ptica]

poglej, napiši mu, da bi ga kljub vsemu, kar se je zgodilo, rada spoznala....

potem boš videla odgovor...

to je to...

Strah me je blamaže