Ne znam se braniti

[Feist.]

...

[Gost]

Pri mojih letih je faza žaljivk in opazk že mimo. Ne predstavljam si, da bi se v krogu ljudi 20+ let zmerjali.

Mogoče si mislila na kritike? Če je kritika konstruktivna, se jo moraš naučiti sprejeti. Če ni, ti samozavest spretno pokaže, da je nima smisla upoštevati.

[choco.cat]

MsN je lepo napisala glede kritik.
Če pa si mislila na nepotrebne komentarje in zbadanje ljudi (eni očitno znajo bit nezreli) pa je mogoče včasih boljše preslišat. Pametnejši odneha
Itak od brezveznega kreganja in pikanja ne pobere noben nič.

[Lilah]

No ja, včasih se splača povedati kaj ostrega nazaj, sploh če so vajeni, da vedno obmolkneš, ko ima kdo povedati kaj čez tebe. Bodo presenečeni, boš videla. Drugače pa je res, da je bolje ignorirati takšne in drugačne kritike oz. opazke, če veš, da prihajajo od ljudi, katerih mnenje ne ceniš, ker ti želijo samo slabo.
Kar pa se tiče dvoličnosti... Nekaj takega sem doživela pri bivši prijateljici, ki me je malo manj kot leto dni izkoriščala zaradi šole, da si je nekako pridobila v zadnjem letniku boljše ocene, potem pa sčasoma pokazala svoj drugi jaz. Sem bila kar zgrožena, ampak jbg, niso vsi to za kar se izdajajo ane.

[choco.cat]

Sam pomojem je težko nekomu, ki ni vajen "udarit nazaj" zdaj kr naenkrat to nardit.

[Lilah]

Ma vse se da, če se hoče. Jaz sem živ primer za to. Včasih sem se ravnala bolj po načelu "take it easy", pa ignorirala, če je kdo kaj zbodel, potem pa sem si rekla, če bi komu šla res na živce, se že ne bi ukvarjal z mano, tako pa... sem očitno dovolj zanimiva zanj. In se vedno postavila zase, v končni fazi gre za dostojanstvo. Reci si boli me patak zanj/o in udari nazaj! Pokaži svetu kdo si.

[Feist.]

Se strinjam z vašimi odgovori, ampak je vseeno to težje prenest v praktični del. Mislila sem kot nepotrebne komentarje, samo tolko, da te podjebavajo..
ampak vseeno nisem dovolj močna, da bi preprosto ignorirala.

[Lilah]

Pa saj imaš 3 ali 4 dobre prijateljice, kot si napisala. Torej poišči oporo v njih oz. imej v mislih, da je važno samo to, da imaš njih. Drugega kot to, da se s tem sprijazniš, ti ne preostane. Zakaj pa te zbadajo oz. v kakšnem smislu, če lahko malo bolje opišeš?

[claire]

a pa ti ljudje vejo, da te užalijo? pogosto se namreč zgodi, da kdo enostavno ne ve, da koga z določeno izjavo prizadene. jaz nisem niti približno občutljiva, a nekatere reči mi niso smešne in mojim prijateljem vedno odkrito rečem: "glej nočem nič slabega, ampak prosim tega mi ne govorit, ker mi ni kul." simple as that. mi noben do zdaj še ni zameril in vsi so fer in se izogibajo tistih tem. tudi jaz vem, kaj njim ni ok in mi niti na misel ne pride, da bi jim metala pod nos tiste stvari, ki vem, da jih bolijo.

če pa vejo, pa te vseeno zbadajo, imajo pa sami probleme. in boš morala- ali menjati družbo, ali pa se vsaj mičkeno postaviti zase, kar pa ne pomeni da se ti je treba spustiti na njihov nivo žaljenja. toda naj vejo, kako lahko besede bolijo.

[claire]

Zakaj pa te zbadajo oz. v kakšnem smislu, če lahko malo bolje opišeš?

se pridružujem vprašaju.

[Feist.]

...

[metla111]

taka sem bla tut js včasih, sam da sem js po možnosti še zafarbala......zdej pa če mi kšn res stop na živc mu kej rečem nazaj, drgač sem pa tiho pa si mislm da se mu bo itak vse vrnl, slej k prej.

v najslabšem primeru mu lahko rečeš da se ti neda ubadat z njim, al pa če ma kšno pikro kdo, mu js tut velikrat rečm sam tko : ha-ha-ha

se mi pa zdi da une k provocerajo dost podkur že sam to da zaviješ z očmi pa se stran obrnš

[fun]

Pri mojih letih je faza žaljivk in opazk že mimo. Ne predstavljam si, da bi se v krogu ljudi 20+ let zmerjali.

Pomojem avtorica ni mislila na otročje opazke, ampak pač na žaljive pripombe, ki pa so (vsaj v mojem okolju) prisotne še pri 60+


Načeloma se v pogovorih hitro odzovem z repliko, in ponavadi na tak način, da malo "užalim" nazaj. Če pa se mi ne da ubadat, pa ponavadi zaključim s pogovorno, narečno besedno zvezo; ""ne nabijej""

Ampak mislim da vem kako se počutiš. Jaz vedno malo "zablokiram" pred točno določeno osebo (bivši f**k frend), ki ga sama nočem žalit in zbujat pozornosti; ampak sem velikokrat deležna kakih sočnih pripomb, nanašajočih se na mojega sedanjega fanta in moje sposobnosti upravljanja prevoznih sredstev... Dedi pač..
No ja, tudi meni se zgodi, da včasih naletim na kake čudne pripombe, in mi v tistem trenutku zmanjka besed, čez 5 min ko je vsega konec pa se takoj spomnim kaj vse bi lahko rekla nazaj (pa nisem )...

Ne vem, jaz bi an tvojem mestu zavesto poizkušala "zabit" nazaj. Sej mogoče ni najbolj pametno; ampak tko bi ravnala jaz.

[Feist.]

...

[Gost]

Jaz še vedno ne vem, kakšne žaljivke imaš v mislih. Daj kakšen konkreten primer pogovora, ki te prizadene in ostaneš brez besed.

Mogoče pa ne razumem, ker imam preveč dolg jezik in mi v takih situacijah res ne zmanjka odzivov. Je pa res, da je tukaj drug problem - vrneš dvojno, kar zna še bolj zaplesti situacijo. Včasih je bolje, če ostaneš modro tiho, zato poskusi razmišljati, kako tvojo zamrznitev v taki situaciji obrniti v prid. Recimo: pametni molčijo