Revščina!Kako jo sprejeti?

[*LittleBug*]

Se vam kdaj zdi, da ste sebični, da imate vse pa tega ne znate cenit?
Men je grozno, ko vidim na cesti kakšno staro gospo, ki prodaja šopke pa komaj stoji, ali pa brezdomce, ki prosijo po ulicah.Tak slab občutek dobim ne znam ga opisat in potem razmišljam o tem.....Včasih še cel teden.Pa velikokrat nesem (recimo) oblačila v humano,plačam položnico za unicef,tut klošarjem dam kakšn evro-dva...Vem, da ne morem spremenit sveta samo res mi postane hudo, ko vidim koga v stiski.Kakšno je pa vaše mnenje o tem?

[UG84]

Za brezdomce ne delim tvojega mnenja, z večim sem se že imela priložnost pogovarjati - se najdejo tudi tragične zgodbe, večina pa v svoji zgodbi nosi tudi delno latsno odločitev/krivdo za svoje stanje. Ne ganejo me cigančice na ulici, še toliko manj ne, ker v upanju, da bo v žep kanil kak evro več, na ulico cel dan hodi s svojim dojenčkom, namesto, da bi mu takšne stvari prihranila. Še najbolj pa so mi zoprni ti tujci (ne vem kaj so Romuni al kaj, pojma nimam), ki hodijo in prosjačijo za denar s tablicami, ker slovensko itak ne zna. Sem že doživela primer, ko je takšnemu otroku ena ženska dala sendvič, pa je izza vogala priletela njegova mama, vrgla proč sendvič in se zadrla da ni ne sendviča ampak denar Če že izbiram pa potem res raje dam za naše klošarje kot pa te. Sem pa že kupila tale časopis 'Kralji ulice' in je kar OK. Zanimiv. Nkol pa ne bom pozabila, ko je enemu klošarju, ki je prosil za denar, moj ati na poti v službo rekel: " NImam, grem pa delat, greš lah z mano.", pa mu je ta odvrnil: "Ja, to pa ne, pol roke trpijo." Bejži, bejži.

Se pa strinjam glede teh gospa, ki prodajajo šopke, če iste misliva. Sem že večkrat pri takšnih kupila, pa čeprav jih nič ne nucam. Oblačila tudi jaz dajem naprej, ne v smeti, če seveda niso znucana ali strgana. Nikoli ne dajem za unicef, ker se mi gabi kako se od teh zneskov trgajo provizije, deleži in plačila in kako na koncu na cilj prispe mogoče kak cent ali dva. Rdeči križ je pa sploh posebna zgodba - da ne govorim o aferah, bi sam rekla, da ima cerkev toliko bogastva, da bi lahko sama poskrbi za uboge, če bi to želela. Pa še neobdavčeni so povrh vsega.

Je pa lepo od tebe, da si toliko prizadevaš. Zavedati se moraš samo da ima vsaka zgodba dve plati. Jaz sem žal videla že toliko negativnih od teh ljudi, ki prosjačijo, da dobre niti ne znam več toliko videt. Žal...

[lelija]

[snezinka*]

Js se kar v kompletu strinjam z UG84.

So tudi pr nas po vasi že prosjačili cigani, pa smo jim lepo povedal, da lahko pridejo pomagat kej (delavnica ipd.). Toda ne, samo obrnl so se in šli. Še bolj me moti to, da so večinoma vse ciganke naličene, naokoli hodijo z nalakirnanimi nohti, potem pa prosjačijo za kruh in jajca, pogosto se zgodi, da je še celo mala hčerkica (stara okoli 10 let) vsa našminkana. Jim je tudi moj oče na ta račun že nekaj krepkih povedal (če imate za ličila, zakaj nimate za kruh - kaj je prioriteta). no, seveda je verjetno tudi jasno, da so ličila po vsej verjetnosti nakradli.

brezdomci se mi smilijo, a jim nikoli ne dam denarja, ker vem da bi ga takoj zapili (enkrat sem ga namreč dala, pa je iz trgovine vn prišel s flašo vina, namesto s kruhom). sovražim tudi kake take, ki po avtobusnih postajah prosijo, če imaš kak evro, ker kao nima dovolj za bus (mu je zmanjkalo), v resnici pa lažejo. ja, žal je tako, da so brezdomci velikokrat sami krivi za svojo usodo. če bi hotl delat bi pa tut lahko (delavcev za fizična dela primanjkuje!!!).

glede tistih, ki prosijo na vozičkih in majo res polomane noge al pa kej, to pač nič ne rečem. takemu bi dala kak evro, sj si niso sami krivi.

unicef, rdeči križ, karitas. imam namen neke cunje nest tja, samo vseeno sm mal skeptična. sm že slišala zgodbe, ko so delavci na RK-ju, sami za svoje otroke ali zase pobral vredu cunje, namesto, da bi jih dali revežem. denarja pa nikoli ne nakazujem tja, ker pol poberejo drugi, tisti, ki pa rabjo pa ne dobijo. še najraje bi dala v oglas, da nekaj podarim in bi dala nekomu, ki res nima v roke, ne pa da bo dobil nekdo tretji (pa naj bo to denar al pa cunje, igrače). sm pa slišala, d je Karitas glede tega boljši, kot RK.

[UG84]

Lelija: Pardon, ja Karitas. Zmotila sem se. PIsala sem z malo, ker ne preklapljam vedno capslocka, ne potrebujem lekcije iz verouka, ga imam opravljenega. NI potrebno zavijati z očmi, sploh ne bom komentirala tvojega odgovora, ker nočem, da gremo v OT. Imam o teh stvareh pač svoje mnenje, kot ga imaš očitno tudi ti. In ja, veliko je neobdavčenega kar se cerkve tiče.


EDIT: Mimogrede, zakaj si pa zdaj delno izbrisala svoj post?

[small_star]

Jaz pa tem pred trgovinami ne dam denarja. Ker večina ima ali flašo vina ali pa cigaret v roki (ne vsi, večina pa). Rajši bi mu kupila kg kruha kot pa dala denar. Enkrat sem bila pošteno dobre volje in sem dala enemu tam okoli 1€. To pa je bilo tudi edinkrat. Zgodilo se je pa atiju (bila sem poleg), da ga je nekdo prosil za denar. Pa je ati vprašal zakaj rabi - cigarete in vino. In mu ati ni dal.
Če pa imam kdaj doma večji kup oblačil, ki jih že dlje časa nisem oblekla, pa moj kolega pozna ene otroke, ki živijo sami - brez staršev. Dam potem njim to. Pa naj oni vržejo stran, če ni ok. Nazadnje se je nabralo za okoli 4 velike sparove ali hervisove vrečke. Nabrali smo vsi v družini. Dokler je bil blizu nas Humanin zabojnik smo pa tja nosili.
Je pa imela mami kakšen mesec nazaj slabo vest. Z atijem sta se odločila, da odpotujeta na Sicilijo. Prišlo je okoli 450€ za enega. Drugi pa za kruh nimajo... Tako se je odločila, da bo nakazala denar Rdečemu križu (ali kdo je že pošiljal prazne položnice domov, mogoče Unicef?). Ko pa je slišala, da Arharjeva banka služi provizijo na ta račun, si je premislila.
Pa tole... tudi kakšen mesec nazaj smo dali oglas na podarimo.si (za hladilnik, štedilnik, kavč, posteljo, ...). In se je oglasila ena gospa, ki bi imela vse to. Še mize in stole pa računalnik, če bi bilo možno. Lepo, res lepo, je prosila, da ji damo na stran. Brat, ki je to urejal, seveda pošten, umaknil oglas. Je minil skoraj teden, kot sta bila dogovorjena, da ji hrani. Edina napaka je bila, da je brat poslikal vse stvari in ji poslal slike. Nakar je sam poklical "ubogo" gospo in ta je odgovorila: "Tako slabo nam pa tudi ne gre.". Halo?!?! Tisti, ki je res ubobožal in nima za kruh, nikdar ne bo sam prosil za pomoč. Je preponosen, da bi se toliko ponižal.

[vrvica]

Jaz imam tudi dostikrat slabo vest, ko grem na cesti kar mimo ja. Ampak verjetno jih je kar precej takih ki so res sami krivi, da nimajo denarja in raje prosjacijo, kot pa da bi se vsaj poskusli pomatrat pa dobit kaksno delo. Vcasih dam komu kaj, ampak ze dolgo nisem. Tudi sama sem studentka in delam za svoj denar, pa se se vcasih zgodi da mi domaci pristavijo zraven (kar njim ni problem, ampak jaz sama imam rajsi ce si lahko cim vec stvari sama kupim) in ce rabim se sama od starsev kes, zakaj bom potem dajala njim. Saj je res da si jaz za tisti denar kupim tudi cunje pa kremce pa nevem kaj se vse, kar mi nebi bilo treba, ampak tako pac je. Da nebi imela slabe vesti bi potem mogla dat vsakemu ki ga srecam, kar pa pomeni da se jim lahko cez kak mesec pridruzim. Tiste stare gospe se mi se najbolj smilijo ja.
Kar se tice Karitasa, Unicefa itd. smo vcasih ze nakazali kaj denarja, pa tudi ne velikokrat. In ja, lelija, cerkev ima tolk denarja da boli glava. Ne se prevec postavljat na njihovo stran, ker cerkev je najbolj bolna organizacija kar jih obstaja. Ce bi hoteli dati kaj denarja za uboge bi posekali kaksen del svojih gozdov, pa tako naprej. Pa malo manj drage avtomobile in opremo za cerkev bi kupovali zupniki. Men gre ob tej cerkveni hinavscini kar na bruhanje, ne morem pomagat.
Nevem no, bottom line je, da moj oce je navaden delavec, mami pa po hudi operaciji invalidsko upokojena. Nic se ne pritozujem, dalec od tega, niti slucajno nam se nicesar ne manjka, ampak ce bi hoteli pomagati vsem, ki izgledajo potrebni pomoci, pa res nebi dalec prisli.
Je pa res, da me slaba vest trka vsakic ko se sprehajam po Ljubljani in gledam te ljudi. V upanju da se mi nikoli kaj takega nebi zgodilo.

[punkie_]

jaz pa od klošarjev in ostalih, ki prosijačjo, ne prčakujem, da si bojo za ta dnar kupil hrano... zakaj le.. v ljubjani je pouhno lokacij, kjer lahko dobijo zastonj hrano, samo poznat jih morš, pa lohka 5x na dan ješ zastonj topel obrok. ti ljudje so pač brez vsega in vse kar si lahko privoščjo in v tem uživajo, so alko pa čiki. država jih pa samo pasivno podpira in jim daje socialno, noben pa se zares ne ukvarja z njimi in jim pomaga, da se postavjo na svoje noge. pač, živimo v svetu, kjer ni prostora za to, da bi bli vsi srečni in bi blo vsem dobro. no, seveda pa ne smemo precenjevati našega materialističnega sveta, en klošar je lohka dosti bolj srečen kot kakšen človek, ki misli, da ima vse in si lahko vse privošči..

[*purple*]

jst pa ne obsojam lih usazga klošarja,ker konc konceu je najlažje rečt pa naj gre delat.pa mi povejte, kdo bo nekoga, ki bo povedal, da je brezdomec, da ne ve če bo uspel v tem tednu zamenjat oblačila al pa se stuširat,ki ne ve če se bo uspel zjutri ob sedmih zbudit ker nima budilke, na šiht?verjamem, da jim ni prav lepo, damorjo sredi zime, prenočevat pdo prulskim mostom, pa še od tam jih napodijo.
če mam kej drobiža in če ne bo osoren ali nesramen, bo od mene sigurno dobil kakšen evro.jst zarad tega evra ne bom obubožala,njemu pa lahko pomaga veliko.
In ja logično,da si gredo kupt pijačo.če ste kdaj prebrale kakšno zgodbo od kakšnega brezdomca, ni bil usak alkoholik predn je padu na ulico.Nekateri so imeli pač slab splet okoliščin in je ratalo kar pač je.Potem pa pride zima in verjetno marsikatera ve, da alkohol zna fajn pogret žilce.In deci na deci, litr na litr pa si alkoholik.
nekak razumem te stvari, tko da se ne obremenjujem če gre z mojim evrom po litr Dobrovoljčka.Kot veno, si bi mogl tud oni za odvajanje od alkohola, plačat dodatno zavarovanje, katerga si pač ne in spet te možnosti nimajo.Sami pa, jah, odvisnost je odvisnost in najlažje je rečt naj neha.Pa to ni tok simpl.
na nazorjevi je bil nekaj let nazaj skoraj vsak dan en dokaj urejen brezdomec, s katerim se je dalo tud fajn poklepetati.enkrat smo ga s sošolci tud povabili na kavo v takratno tramontano in je povedal, da odkar je na ulici še ni pil kavice, sploh ne v lokalu.Tistih srečnih oči, ki sem jih takrat videla, nisem videla na nikomur nikoli.In ni me pobralo, niti sošolcev, če smo za mizo sedeli s klošarjem, niti to da smo mu plačali tisto kavico in kokakolo.
še vedno če ga kje srečam, se me spomni in me pozdravi ma res najlepše na svetu.prav čutim tist filing, da smo nekomu uspeli polepšati dan in da je še vedno srečen in zadovoljen, da še obstajamo taki ljudje.

Cigani so druga zgodba.teh se otepam na daleč.Tista njihgova prerokovanja, ko kar mojo roko zagrabi in začne jadebudat, me res pogrejejo.Enkrat sva z mami ornk znorele na eno ciganko.takim ne dam nič, ker mi gredo na živce, ker kradejo in ker vem, da jim ne gre slabo.Tud tisti froci v naročju me ne ganejo.Sploh pa ne otroci ubuti v Nike superge.

kar se tiče še ostale revščine, poznamo eno družino, ki res komaj shaja.In ta družina dostkrat dobi od nas oblačila, ki jih ne nosimo več (pa so še vedno ok in niso strgana in sprana),pohištvo ki ga ne potrebujemo in ostale stvari.In isto, nasmeh tamale ko zagleda da bo imela nov puloverček,je neprecenljiv.
pa kar je raznih sms-ov in kakšnih podobnih akcij, tudi vedno pošiljam/darujem.za unicefove voščilnice nakažemo nekaj,zavetišče....Odvisno od zmožnosti in naših financ.
Z dragim pa bova postala tudi starša otrok sveta, takoj ko prideva na zeleno vejo.
nevem, jst ne gledam usega tega čist mirno in se ne obračam stran od ljudi ki prosijo in ki potrebujejo pomoč.Če pa se obrnem, se pa ker me je sram, sram ker jim ne morem dat nič.In se zavedam, da je to ful grdo, ampak v tistem efektu, me je res groza vsega tega, da more bit sploh tist človek tam in da ne more imet svoje sreče pod soncem.
In res svaka čast vaščanom, ki vedno rpidno zberejo denar in pomagajo družinam, ki so ostale brez vsega (požari, plazovi, poplave...).To me vedno inpresionira in vedno razveseli, da so še vedno tam nekje, ljudi ki jim za soljudi ni vseeno.

[keepsake]

Jez vse ki fehtarijo, od klošarjev, ciganov, do đanksov... mirno ignoriram.
Včasih sem kupovala Kralje ulice, ga vedno preplačala, dokler se ni pojavilo en kup podajalcev le-tega, ki so vsiljivi in tečni.

Cunje, ki jih ne nosim več (se dostikrat zgodi tudi kaj, kar sploh ni bilo nošeno), dam mami, ona pa potala otrokom, ki jih uči in za katere ve kakšne so situacije doma.

Dobrodelno podprem le živalska zavetišča in v sezonah šopkov vedno kupim 'prvega' (prve zvončke ki jih vidim, teloh, ciklame,...) v letu od tistih starih ženičk. Ravno tako raje kupujem zelenjavo od teh babic na tržnici kot od mercatorja.

[V_Rose_V]

povsod ista zgodba. te romune so nasrali po celi sloveniji da prosjačijo, da jim na koncu "višji" poberejo vse, njim pa dajo en sendvič za cel dan...Mrš pa tako življenje!
Glede klošarjev-pr nas je znan en čupavec, ki se je sam odločil da bo klošar, pa je imel toliko denarja, da bog pomagaj. ŽZakaj se je odločil? ker mu ni blo za delat več, ker ga je nekdo razkuril in zdaj klošari. sori, tak ne dobi od mene niti centa.in polno je takih s podobnimi zgodbami..ali pa taki, ki se jim enostavno ne da delat.
No cigoti pa so tak klasa za sebe.mi je 1x mala ena rekla, če ji dan denar, pa ga res nisem mela..pa me je poslala v 3pm sred mesta!!! mela pa sem sirovo štručko v torbici-ki je pa seveda normalno NI vzela! ker nuca dnar za materine čike! pa za vogalom čaka foter s staro merklo, pa zlato ketno okrog vratu, da ju pelje domov!svašta se vidi po mestnih ulicah!
karitasu pa unicefu pa ne plačujem in ne dajem denarja, ker od mojih hipotetičnih 10€, bi afrika dobila mogoče 1€ ali pa še to ne. takšni in drugačni davki, pa ne vem kake zadeve še bi odvzele vso vrenost. dam pa kakšna oblačila, pa plišaste igrače za otroke.

[no angel]

Eni pa res ne premorete kančka sočutja. Pa sej tud sama opažam pri ljudeh, ki jih poznam - bi skor rajš stran vrgl kak evro, kot pa ga kermu klošarju dal. Sej ne rečem, verjamem da je med njimi neki takih, ki se jim ne lub delat in so si sami krivi da so se znašli v taki situaciji, ampak v večini se mi pa ti ljudje smilijo. Obsojam jih ne, ker verjamem da se jim je mogl že kej dost hudga v življenju zgodit, drugač ne bi pristal na cesti. Sej ni sam to, da pač nimajo dnarja in strehe nad glavo, če tk pomislim, kak grozn more bit, da človek nima niti enga, ki bi mu v stiski pomagu, niti enga, na kterga bi se lahk obrnu in očitno niti enga, ki bi ga mel rad. To je še hujš kot samo dejstvo, da so pač klošarji. Po drugi strani pa ta večn argument - kao vsak lahk gre delat. Aja? Me res zanima, kok delodajalcev bi blo pripravljenih sprejet v službo enga klošarja. Lepo vas prosim. Dvomim, da je tk enostavno, kot večina ljudi misli. Js večkrat razmišljam o tem, kakšno srečo mam in mi je hudo, ko vidim ljudi, ki še zdaleč nimajo take sreče. Nikol mi ni blo vseen in na k**** mi grejo ljudje, ki mislijo sam na svojo rit. Aja pa še to - klošarjev ne obsojam, če ves denar zapravijo za pijačo, ker verjamem da je to edino, ki jim še nekak olajša življenje.

[*purple*]

Eni pa res ne premorete kančka sočutja. Pa sej tud sama opažam pri ljudeh, ki jih poznam - bi skor rajš stran vrgl kak evro, kot pa ga kermu klošarju dal. Sej ne rečem, verjamem da je med njimi neki takih, ki se jim ne lub delat in so si sami krivi da so se znašli v taki situaciji, ampak v večini se mi pa ti ljudje smilijo. Obsojam jih ne, ker verjamem da se jim je mogl že kej dost hudga v življenju zgodit, drugač ne bi pristal na cesti. Sej ni sam to, da pač nimajo dnarja in strehe nad glavo, če tk pomislim, kak grozn more bit, da človek nima niti enga, ki bi mu v stiski pomagu, niti enga, na kterga bi se lahk obrnu in očitno niti enga, ki bi ga mel rad. To je še hujš kot samo dejstvo, da so pač klošarji. Po drugi strani pa ta večn argument - kao vsak lahk gre delat. Aja? Me res zanima, kok delodajalcev bi blo pripravljenih sprejet v službo enga klošarja. Lepo vas prosim. Dvomim, da je tk enostavno, kot večina ljudi misli. Js večkrat razmišljam o tem, kakšno srečo mam in mi je hudo, ko vidim ljudi, ki še zdaleč nimajo take sreče. Nikol mi ni blo vseen in na k**** mi grejo ljudje, ki mislijo sam na svojo rit. Aja pa še to - klošarjev ne obsojam, če ves denar zapravijo za pijačo, ker verjamem da je to edino, ki jim še nekak olajša življenje.

do zadnje pike!

[sončk]

Eni pa res ne premorete kančka sočutja. Pa sej tud sama opažam pri ljudeh, ki jih poznam - bi skor rajš stran vrgl kak evro, kot pa ga kermu klošarju dal. Sej ne rečem, verjamem da je med njimi neki takih, ki se jim ne lub delat in so si sami krivi da so se znašli v taki situaciji, ampak v večini se mi pa ti ljudje smilijo. Obsojam jih ne, ker verjamem da se jim je mogl že kej dost hudga v življenju zgodit, drugač ne bi pristal na cesti. Sej ni sam to, da pač nimajo dnarja in strehe nad glavo, če tk pomislim, kak grozn more bit, da človek nima niti enga, ki bi mu v stiski pomagu, niti enga, na kterga bi se lahk obrnu in očitno niti enga, ki bi ga mel rad. To je še hujš kot samo dejstvo, da so pač klošarji. Po drugi strani pa ta večn argument - kao vsak lahk gre delat. Aja? Me res zanima, kok delodajalcev bi blo pripravljenih sprejet v službo enga klošarja. Lepo vas prosim. Dvomim, da je tk enostavno, kot večina ljudi misli. Js večkrat razmišljam o tem, kakšno srečo mam in mi je hudo, ko vidim ljudi, ki še zdaleč nimajo take sreče. Nikol mi ni blo vseen in na k**** mi grejo ljudje, ki mislijo sam na svojo rit. Aja pa še to - klošarjev ne obsojam, če ves denar zapravijo za pijačo, ker verjamem da je to edino, ki jim še nekak olajša življenje.

do zadnje pike!

Podpis.

[UG84]

Eni pa res ne premorete kančka sočutja. Pa sej tud sama opažam pri ljudeh, ki jih poznam - bi skor rajš stran vrgl kak evro, kot pa ga kermu klošarju dal. Sej ne rečem, verjamem da je med njimi neki takih, ki se jim ne lub delat in so si sami krivi da so se znašli v taki situaciji, ampak v večini se mi pa ti ljudje smilijo. Obsojam jih ne, ker verjamem da se jim je mogl že kej dost hudga v življenju zgodit, drugač ne bi pristal na cesti. Sej ni sam to, da pač nimajo dnarja in strehe nad glavo, če tk pomislim, kak grozn more bit, da človek nima niti enga, ki bi mu v stiski pomagu, niti enga, na kterga bi se lahk obrnu in očitno niti enga, ki bi ga mel rad. To je še hujš kot samo dejstvo, da so pač klošarji. Po drugi strani pa ta večn argument - kao vsak lahk gre delat. Aja? Me res zanima, kok delodajalcev bi blo pripravljenih sprejet v službo enga klošarja. Lepo vas prosim. Dvomim, da je tk enostavno, kot večina ljudi misli. Js večkrat razmišljam o tem, kakšno srečo mam in mi je hudo, ko vidim ljudi, ki še zdaleč nimajo take sreče. Nikol mi ni blo vseen in na k**** mi grejo ljudje, ki mislijo sam na svojo rit. Aja pa še to - klošarjev ne obsojam, če ves denar zapravijo za pijačo, ker verjamem da je to edino, ki jim še nekak olajša življenje.

Ti si tu pisala samo o naših klošarjih, me pa še o vseh ostalih, zato se ti zdi, da nimamo nič sočutja. Ne mečemo vse v isti koš. Gotovo ni enostavno da klošari dobijo službo, ampak roko na srce tudi tebi celo z izobrazbo, stalnim bivališčem in urejenim življenjem ne bo enostavno, zato je logično, da je njemu še toliko težje. Ampak ni pa nemogoče, ane? Sicer pa ne misli, da jim gre tako zelo zelo slabo. Sploh tistim, ki prodajajo časopis Kralji ulice. Od prodaje dobi 50% ta, ki ga prodaja. Na mesec se lahko nabere kar nekaj, če prišteješ žicanje pa sploh.

Mene neprimerljivo bolj ganejo stiske delovnih družin, ki so ostale sedaj brez dohodkov, ki bi radi delali, pa ne morejo, ker so propadla njihova delovna mesta ali pa so jih odpustili kako drugače. Pa morajo še otroke vzdrževat. To je pa res grozno!