težave v "vsem"

[lovekisses]

...

[jagodka85]

Sploh ne vem, kaj nej ti rečem, kje nej začnem ...

Delno razumem, kako ti je, če ne drugega, vem, kako je, ko nekje partnerja ne sprejmejo. A si ti edinka drugače?

Tisto, ad si družine ne izberemo sami, vse ostalo pa, drži kot pribito. Verjamem, da doma nisi srečna, da ti ni blo lahko in ti še vedno ni, ampak očitno tudi pri fantu nisi srečna. Si se že kej pogovorila z njim? Sej vem ja, pogovor, pogovor, pogovor, verjetno si misliš, kam bi s tem prišla, ampak dejansko odkrit pogovor lahko prinese odgovore na marsikaj. Mogoče se je tvoj fant enostavno naveličal tega, da ga tvoja starša ne sprejmeta in se je zaprl vase. Mogoče se je zgodilo kej drugega, da se je zaprl vase, pa te noče morit še s svojimi problemi, ker maš pač že svojih dost ... jst vem, da bi se na tvojem mestu poskušala pogovort z njim, potem boš pa vidla, kako pa kaj bo naprej z vama.

Glede staršev pa ... si jima že kdaj povedala, kako se počutiš, kako ti ni prav, da tko delata s tabo, da ne sprejmeta nobenega od fantov? si ju že kdaj vprašala, zakaj nočeta sprejet nobenega? Ker nek razlog pač mora bit, pa to brez tega, da ni dost dober zate, ker če ga ne poznata, tega ne moreta vedt.

Pa ni ti treba bit žal, ker si napisala mal daljši post, sej je prou, da daš mal iz sebe

Upam, da bo kmalu vsaj s fantom kej boljše, drugače pa kr sm piši, da ti bo lažje :bussi:

[PeggySue*]

Žalostno.Žalostno je to,kako se nekateri starši rešijo otrok,za popotnico pa jim običajno dajo še lažen občutek krivde,"da niso bili dovolj pridni,zato se lahko poberejo."Sama sem šla od doma prav na tak način,zato vem,kako se počutiš.Od takih staršev ne moreš pričakovati pomoči,pa četudi bi mi jo nudili,je sama nebi hotela,dokler nebi dojeli,da si odrasla in polnoletna.
Kar se fanta tiče,verjamem,da si se že poskusila pogovoriti.Očitno mu ta veza ne pomeni več to,kar mu je nekoč..
Res si v nezavidljivi situaciji,ker si nekako prisilno vezana na fanta.
Edina možna rešitev,ki mi je prišla na misel je,da si najdeš cimro in skupaj iščeta sobo,hkrati delaš in skupaj delita stroške.
Druga-manj verjetna možnost,da dobiš pomoč,kar se tiče stanovanja je,da se obrneš na socialno.Jaz si sicer od tam nebi obetala nevem kakšne pomoči,poskusiš pa vseno lahko.

[lovekisses]

hm sem pozabla omenit da nisem edinka. mam brata kateremu dajo starši vse.. naj povem da so mi preprečli vse izlete in maturantski ples. seveda pa mojemu bratu vse plačajo in kupijo. pravijo da je veliko bolje ko me ni.
sem se pogovorila samo on je tako zaprti tip. raje posluša kot govori. takega sem ga sprejela. ampak prav na vse je njegov odg: nevem res ne.
saj vem da ga moja starša ne sprejemata in ga sovražita ampak on pravi da mu je res vseeno kaj si oni mislijo. bolj taki flegmatik je...
z starši sem že velikokrat poskušala govoriti ampak vedno obrnejo temo na kaj druga. v življenju mi prav nič niso svetovali mi pomagali...vse sem mogla sama. tudi takrat ko sem bila stara 12 let.. vse so mi razložli drugi to kar bi mi moral starš... tudi vpr sem že zakaj ga ne sprejmeta in ne boste vrjeli kakšen odg sem dobila: ker vaju je predstavil bratranec....
enostavno vstopa v stanovcanje nima. niti vpr ne če sem tam srečna, če mam hrano, če kaj rabim, kako se razumema...nič...ne zanima jih. prav noben fant. vse zavračajo od takrat ko jih mam. prav noben ni dovolj dober. pa tako niso dali nič zame. seveda ga ne poznata še na videz ne. ne zanima jih z kom živim...
hvalabogu imam taščo ki mi od samega začetka pomaga in drži z mano. nevem kaj naj. tako si želim starše pa jih nimam... drugi še vedo ne kaj imajo. nič ni vreden denar avto zabave...če nimaš to kaj ti največ pomeni... spoštovanje in toplino staršev, njihovo zaupanje in nasvete..

[R26]

Resnično sočustvujem s tabo, ker takih staršev ne bom nikoli razumel. Po sestavku sodeč si zelo pridna punca katera se zaveda kaj ji v življenju pripada, zato se ne pusti spravljat v obup zaradi ljudi katerim je vseeno zate. Jaz sem vedno govoril, da je človek samostojna enota, in če ne boš poskrbel zase, kdo bo? Res je, da si moramo pomagati med sabo in biti uvidevni en do drugega, a kaj ko druge ljudi ponavadi en drek briga zate, še prijatelj te bo namočil če bo treba.

Glede fanta ti lahko povem, da se te je, sodeč po napisanem, naveličal (oprosti za direktnost) oz. še ni našel smisla v življenju (cele dneve zdolgočasen pred PC), in ti po mojem mnenju nisi njegova sanjska ženska, drugače bi te vsak vikend peljal na romantičen izlet oz. bi se veliko več ukvarjal s teboj ter ti to tudi izkazoval. Ne poznam vaju a se mi po napisanem zdi da to ni to (z njegove strani), zato raje pojdi svojo pot, bo bolje za oba.

Čustva. Hja, ne smeš se jim pustit, moraš bit močna oseba, drugače boš trpela za vsako malenkost.

Ko si rekla, da si prisiljena ostat pri zdajšnjem fantu, ker domov ne moreš, to NI res, če si še študentka se preseli v študentski dom za 4 leta (najcenejša varjanta) vmes pa zelo pridno delaj preko ŠS, ko končaš faks pa si najdi dobro službo in kredit za manjše stanovanje na 20 let. Verjamem, da če si bila odličnjakinja, da s službo ne boš imela večjih problemov razen če nisi nesposobna in asocialna oseba (sory izrazu). Vse je odvisno od tega kako močno si ti to želiš, in kako močna je tvoja volja.

Pa ko praviš da si mogla v življenju vse sama delat in si vse sama kupovat, je bilo to samo dobro zate, saj si si s tem pridobila ogromno izkušenj in znanj, ki ti bodo še prekleto prav prišle, pa čeprav si bila zato za marsikaj prikrajšana.

U glavnem tudi zate sije svetla zvezda samo pot do nje moraš najti. Za to pa je potrebno ogromno energije, živcev in pametnega razmišljanja.

Želim ti vso srečo v novem življenju.

[ANGELgirl]

Res nikoli nisem razumela kaj za hudiča je narobe s starši, ki delajo tako "zanemarjajo" svoje otroke.. Kri res ni voda in bi ti starši morali v vsakem primeru stati ob strani, pa čeprav bi že takoj na začetku vedeli, da delaš napako..

Verjetno so te vse te izkušnje naučile, da si močna in zvesta sama sebi.. Najprej poskrbi zase in za svoje potrebe.. Ne obremenjuj se toliko z zvezo (pa čeprav živita skupaj), ampak še naprej hodi po svoji začrtani poti, še naprej pridno študiraj in delaj.. Fant bo zadovoljen s tabo, če se boš ti imela rada..

Pa veliko sreče!

[lovekisses]

...

[Atena13]

Hm, te razumem, ker sem bila sama v precej podobni situaciji. Še danes nevem kaj se je zgodilo, da smo s starši vzpostavili kolikortoliko normalen odnos. Zahvaliti se morem predvsem svoji volji in spremembi v pogledu na svet. Bilo pa je eno leto...ko sem bila resnično sama, s starši sploh nisem imela kontakta- pa tudi tiša nisem imela...oprosti ker ti to rečem, ampak R26 ima prav....če sama ne boš poskrbela zase, drugi ne bodo. Če sama ne boš česa storila, da se ti situacija popravi...ne bo nihče. Saj nisi podaljšek fanta, razumem da ga imaš rada in vse, ampak imaš prav tako svoj lajf, svoje hobije, svoje frende in če on sedi za računalnikom in se noče pogovarjati je to njegov problem. Tvoj je le tolko, kot si sama dovoliš da te to irritira. Čeprav se ti zdi,da si ostala sama...ni tako, vedno se najde kdo...ki ti da kako lekcijo, ko si v taki situaciji...le prepoznati ga moraš. Tud jst sem dobla prijateljico v tistem obdobju, še sedaj mi gre na bruhanje ko se spomnim na to periodo...ampak me je naredilo le močnejšo. Na starše se ne oziraj preveč...ozavesti vzorce otroštva, meni je pomagalo ko sem jih...ker sem svoje reakcije in mišljenje videla v povsem novi luči.

P.S: Ko se spremeniš ti, se spremenijo vsi okoli tebe.

[V_Rose_V]

ojoj...res ti ne zavidam situacije..no tvoji so se tebe rešli, jaz pa pri 23-ih ne upam od doma, ker me par dni ni doma, ko sem pri fantu, pa mi že težijo da me ni nič doma itd.
moji starši namreč malo pretiravajo s tem, da me ni nič doma in ne vem kaj vse...da skoz okol laufam in tako dalje. dobro vejo, da mam fax, treninge, delo itd...in ko je le prilika, sem z dragim...in glde na to, da sem 23 stara, mi po eni strani pravijo, da sem dovolj stara za lastno živlljenje, po drugi strani pa se obnašata do mene, kot da sem 15 stara še vedno. za sabo imam 2 vezi po 2 leti in mislim, da sem dala kr nekaj skozi, skoz te veze...in mislim, da sem pripravljena na lastno življenje, da zaživim z dragim, da se osvobodim...ampak mi skoz težijo, ko me ni doma...
no ti pa maš...totalni kaos...glede na to, da tovj dečko ve, kak ti je blo doma, bi ti lahko bolj stal ob strani, te podpirl, te vodi in bil tvoja boljša polovica-dobesedno...
če pa vidiš, da vama res ne gre, pa glede na to da delaš prek študenta, idi poiskat neko študentsko stanovanje, eno sobico...al pa idi v študenta...boš mela svoj mir, spoznala nove ljudi...nova poznanstva...in novo življenje
vso srečo

[ciber_girl]

Pozdravček še z moje strani...

Stara sem 21 let in sem na svojem s fantom že več kot pol leta in mi ni žal. Čeprav sem na svoje odšla zaradi drugačnih vzrokov, predvsem pa zaradi ciljev.
Ne, ne bom trdila, da nama je vseskozi lepo in da se nikoli ne skregava. To bi bila laž. Seveda se, vendar če je volja in ljubezen, se vse oprosti in nekako pozabiš in greš skozi to.

Pa vendar...Nisem se oglasila, da bi ti tukaj opisovala moje življenje. Ne! Oglasila sem se zato, ker se mi po vsem napisanem zdi, da niti nimaš več volje in energije, da bi še bila z njim. Zdi se mi (amapak to je samo moje mnenje), da bi bilo boljše, če bi se vsaj za nekaj časa umaknila v kakšen študenski dom ali svoje stanovanje. Med tem časom pa bi premislila kaj si sploh želiš.
Upam, da ti bo uspelo in boš našla svoj cilj v življenju in upam, da ti ga bo uspelo uresničiti.
Pa veliko sreče!

[ANGELgirl]

glede fanta...jaz vem da me ma rad ....samo je zadnje čase nekaj narobe... nevem kako naj razložim... zaupam mu in ga mam resnično rada.. samo želim si da bi mi posvetil nekaj časa tako kot nekoč.. zaupam v naju in upam da se bova izvlekla iz tega.. želim mu pomagati. čim se želim pogovoriti on razume to kot napad in še manj časa preživi z mano....nevem res ne kaj mu je..

Ali je možno, da ga je samo minila začetna zaljubljenost ali pa da ima prepolno glavo problemov?
Mogoče pa ni v tebi problem..

[Tiavanna]

Čisto možno, da te ima še vedno rad, ampak se te je pač naveličal... Nevem, ti poznaš vajino zvezo in najbrž veš kako in kaj, ampak če vidiš, da ne gre, nima smisla vztrajat. Ker lahko pripelje do zelo grdih odnosov. Če se boš izselila, pa pač poišči podnajemniško stanovanje/sobo oz. sobo v študentu. Nazaj domov si tudi jaz na tvojem mestu nebi želela.
Držim pesti, da boš uredila, kot je najboljše zate.

[lovekisses]

najlepša hvala vsem za odgovore...res sem vam zelo hvaležna... upam da me čakajo bolši časi in vem da moram v najini zvezi vztrajat.. jaz nisem popolna tako kot on ne rabi bit... upam da ga bo minlo

hvala še enkrat :bussi:

[a_pikica_a]

Sploh ne vem, če lahko kaj pametnega napišem..
Hudo mi je zate, ker kaj takega si noben ne zasluži.
Rečem lahko samo, da lahko da ima tvoj fant tako obdobje in upam, da ga bo minilo. Mogoče ga kaj stresira, ima v službi dosti dela...?? Noče se pogovorit. Nevem, prisili ga v to, oz. začni slučajno se o tem pogovarjat, tipo, zakaj ne greva nikamor, danes ko je lep dan..?
Srečno :bussi:

[miteq]

Samo zaradi tega, ker si ti boga in je tvoje življenje sinonim za katastrofo, še ne pomeni, da ti more fant bit vedno na voljo in v oporo.

Spravi se k sebi, nehaj se pomilovat, za razmišljanje pa imaš tudi ves čas tega sveta. Torej, na delo!

Aja, pa fantu nehaj težit za pozornost. Moški ne maramo punc, ki ne znajo stati na lastnih nogah.