Za vse sem kriva jaz

[Dead_kid]

Se opravičujem, če je ta tema že, če je, ju prosim združite. Pač zdle res nism mela volje, da bi iskala..
Situacija je pa sledeča. 2 leti nazaj mi je umrl oče in z mami živive same..
Sej ne rečem, rada jo mam, po drugi strani jo pa sovražm in preziram. Vedno, ampak vedno sm usega jst kriva. Recimo: na pika kartici sva imeli za 40€ darila; pač zbrali sva 250 pik, in 40 sva jih lahko porabili. Mami sm rekla, da nej ta denar pusti (ker nč ne rabve, ker je prejšni tedn kupla za 175€ fasunge), pa da bom jst šla v trgovino. K sm pršla domov, mi je rekla, da je zapravla ta dnar in da sm samo jst kriva za to, ker me ni blo doma, da bi šla v trgovino. Od mene je starejša 33 let, pa še vedno ne zna ravnati z denarjem. Pospravljam smo jst. Če grem v petek domov, si v soboto ne upam prpelat prjatlov k sebi, ker zna ženska ur nebes narest. Spet ni nč ona kriva, ampak njena mami, sestra in oči, ker je niso bolj gnal k pospravljanju. Ko ji rečem naj pripomore, naj pomaga pri pospravljanju mi pač reče, da gleda film/ da se ji zdej ne da. Sama sm za vse; za pospravljanje, če ne grem jst v trgovino, lahko celo polovico plače zaprav, ker ne zna ravnat z denarjem. Najhujš pa je, da tud, če jst slučajno ne vem za to al ne Nedeljski dnevnik pršu al ne, ker nism gledala v nabiralnik, se kr dret začne name, da bi za to mogla jst poskrbert.. Njena edina naloga doma je, da pospravi pomivalni stroj in obesi cunje.. Zanč iz protesta nism šla pospravt pomivalnega stroja (sm ji 3 dni govorila, naj ga ona), pa se je nabralo tok posode, da je že smrdet začelo . Tok mam dost vsega. In pol, ko se mi strga, ko mam dost vsega tega, pa znorim, in se začnem dret, sem spet nenormalna in kolerična.. Kaj nej naredim?
Čez 2 leti se bom itak odselila, sam ne morem usega sama narest, zdej mam še šolo, izpit delam, delam tud tko (degustiram med vikendi), v šoli nimam problemov, pa useeno ravna z mano kokr s smetjo

Prosim pomagejte

[anoyel]

edino, kar mi pade na misel je to, da se morda skriva razlog v tem, da si pred dvema letoma izgubila očeta (žal mi je! ) in tvoja mami svojega moža. mogoče še ni tega dobro prebolela in se je neki v njej premaknilo in nima volje do življenja in to izraža tudi v njenem odnosu do tebe. a je tak bilo tud pred smrtjo očeta? se je tud prej drla nate, zapravljala denar brez tehtnega razmisleka, bila rahlo lena? js bi ti svetovala, da se poskušis pogovorit z mamo in jo vprašaj zakaj ima tak odnos do tebe? probi ji dopovedat, da je tud teb hudo, da si izgubila očeta in, da rabiš mami, ki te bo mela rada in ne mamo, kateri si samo nadloga. direkt ji povej. če se bo pa ona drla na tebe in sploh ne bo hotla te razumet ji pa na enak način dopovej svoje. nazaj ji zabrusi, da bo itak kmal dosegla svoje in ostala sama, ko boš ti končala šolo in sla od doma. takrat ji pa ne boš več napoti in bo čist sama ostala! če ne gre zlepa, gre pa zgrda!

[Vessy]

Najboljše je, da se z njo probaš pogovorit. So pa tudi situacije, ko se ne gre pogovorit, potem pa ti svetujem, da potrpiš in poskušaš obrdžati živče, imaš le eno mamo. Sama sem bla v podobni situaciji. Bila sem 3 leta sama z mamo (oče umrl), zdaj pa mi je umrla tudi mama, in so prepogosto dnevi, ko mi je žal za vsak prepir :S
Poskušaj postopoma, daj ji vedet, da ji rade volje pomagaš, ampak da ne zmoreš vsega sama. V vsaki stvari pa je tudi nekaj dobrega, vsaj veš, da se boš sama znajdla v vsakdanjem življenju in pri tem ne boš imela težav...
Vso srečo!

[jullia_]

Jaz pa mislim, da tvoja mami potrebuje strokovno pomoč, ker, če se ne motim, so tole znaki depresije.

[Dead_kid]

@ anoyel: Ja, taka je bla že pred smrtjo. Tako moč ma, da zna človeka spravt čist na dno. In men je to že večkrat nardila, pa pol pršla do mene, pa me vprašala, če me hormoni dajejo. Men tud ni lahko, hočm bit močna oseba, ampak pr takih stvareh se pa kr zlomim..
Pa sej zmerej, ko se po taki stvari hočem pogovorit z njo, mi pač zabrusi, da nej se raje jst mal skuliram, ker je z njo vse v redu.. Itak, jst zmeri povzročam prepire, ker sm kolerična. Drgač pa ja, sej sm ji že povedala, da čez 2 leti jst grem, in da bo sama, da ona men tega ne bo več delala.. Pa sej vem, da me ma rada, sj ni zmerej tko; so dnevi, ampak te dnevi mene čist podrejo.. Ni neke normalne stalnosti..

@ Vessy: ve, da ji z veseljem pomagam, polepša mi dan, če kej naredi, tud če slabo naredi, jo pohvalim, pa pol pač popravim use...

[micamaca]

sori ampak men se tvoja mati zdi eno skrajno razvajeno in egoistično derište, ki so jo starši verjetno čist preveč ujčkal ko je bla otrok... ne vem sicer kako se je obnašala do tvojega očeta oz. kako jo je on prenašal, ampak po vsej verjetnosti ji je tud on dajal potuho in bil njena copata... če bi mela nad sabo kakšno mal bl tršo roko dvomim, da bi se takole obnašala... in kaj zdej konkretno narest glede tega... mislm da se ne da nič kej dost, ker se zelo verjetno ne bo spremenila, če pa jo boš ti poskušala spreminjat bodo šli pa samo tvoji živci... treba se je sprijaznit da taka pač je, se čimbolj izogibat konfliktom in delat na tem, da se boš čimprej lahko odselila... predvsem pa tud ne smeš pustit, da čustveno manipulira s tabo... stoj za svojimi odločitvami in ne podlegaj njenemu izsiljevanju

[p!ka]

Žau mi je zate !
Ubistvu nimam nobenga pametnega nasveta kaj naredi, ker si ne znam predstavljat, da bi bla v tvoji situaciji. Zakaj pa moreš počakat še 2 leti, da se odseliš ? Vem, da je tvoja mama in da ti zanjo ni useeno, sam punca, najprej poglej nase. Eno bi blo, če bi blo med vama use okej in bi ti hotla it; pol bi delovala mal tko, sebično. Sam glede na situacijo pa je pomoje dost boljše, če bi pogledala najprej nase.

[urš*]

Ne bom rekla, da je to en tipičen odnos najstnica-mati, ker ni.

Čeprav se dost ljudi ne razume s svojo mamo, ne smemo metat v enak koš tiste, ki se občasno skregajo zaradi fanta, alkohola, etc,.. in se drug dan sploh ne spomnejo da so se skregale, in tiste ki imajo prave probleme, take, ki že mejijo na psihične težave.

Tako da, Dead_kid, jaz te skušam razumet. Sama sem v podobni situaciji in se z mamo ne pogovarjam že 2 meseca, pa živima skupaj in sma prisiljeni preživet vsak božji dan ena z drugo.
Dobro, jst se zaprem v svojo sobo, ona je v dnevni, gleda tv, in sma tako res obe "super fajn". Dans sem na primer odprla pomivalni stroj, da bi not zložla posodo, pa je slučajno glih pral (mater, tko tih je, da nikol neveš al pere al ne), in tako je spregovorila z mano po dveh mescih, besede kot so: koza neumna, a ne vidš da stroj pere, res si fu*jena... in podobno.
Na začetku sem se drla nazaj na njo, ampak sem hitro ugotovila da nič ne pomaga. Zdaj preslišim vsako tako besedo in jih ne jemljem resno. Enostavno jo ignoriram.

S tem, da bi ji govorila da se boš čez 2 leti odselila in bo tako ostala sama, pomojem neboš ničesar rešila. Ona to tako ali tako ve, vprašanje je, če se tega tudi dejansko zaveda.

Ko ti začne govorit kako si vsega ti kriva in podobne stvari, se ne deri nazaj na njo.
Vem, da gre včasih res vse prek svojih mej, ampak se probaj zadržat. Pokaži ji da si zrelejša od nje. Ne spuščaj se na njen nivo, stvari ki ti jih govori, naj grejo skoz eno uho noter, pa skoz drugo ven.
Ne jemlji si jih k srcu, ker ti tega res ni treba.

Nisi zato na svetu, da se boš vsak dan presekirala zaradi svoje mame, in boš zaradi tega lahko že hitro v resni depresiji..
Ona si je sama kriva, da si je življenje tako zelo zakomplicirala, in ne dovoli da ga še tebi - vem da ti ga je že kr precej, a vseeno se še da prit ven s tega!!
Enostavno moraš doseči, da ti bo vseeno za njo.
Vem da se grozno sliši, ampak tko je.
In ja, pride mogoče kakšen dan, ko je vse vredu in prav, ampak za ta en dan na leto pa se res ne splača ostalih 364 dni sekirat in matrat svoje živce!!

Ti si sama sebi najpomembnejša oseba in vedno glej najprej na sebe in tvoje dobro!! Če ne boš ti, ne misli, da bo kdo drug.

Držim pesti zate!

[AbbA]

Ne bom rekla, da je to en tipičen odnos najstnica-mati, ker ni.

Meni se pa zdi tipičen odnos, le v obrnjenih vlogah.

Kaj pa se dogaja doma, če ti kakšen vikend ne prideš domov? Ko je mama sama doma, ali pospravlja za sabo, ali čaka na vikend, da boš ti prišla in vse naredila?

[sončk]

Jaz pa mislim, da tvoja mami potrebuje strokovno pomoč, ker, če se ne motim, so tole znaki depresije.

[Dead_kid]

@ urš*: to, da ji govorim, da se bom čez 2 leti odselila, resno mislim.. Šla bom v tujino s prijateljico, kjer se bom za eno leto zaposlila in se nato vrnila v SLO, kjer bom začela s študijem.
Aja, pa to, da nej bom tiho; sj vem, da z dretjem ne bom rešila nič, ampak sm tak človk, da bom povedala svoje, da se ne bom vdala.. Sej vem; it's another brick in the wall, sam nemorem.. Sej zdej jo ignoriram, ampak...
@ p!ka; sm še mladoletna, še srednjo šolo delam; 3. letnik.
@ micamaca: men se tvoja mati zdi eno skrajno razvajeno in egoistično derište, ki so jo starši verjetno čist preveč ujčkal ko je bla otrok.
Oče sicer ni bil nevem kakšna copata; je pa ob njenih izpadih raje tiho ostajal, oz. se je tud njemu učasih strgalo in so bili prepiri. Sicer sva pa skoz skupej poteglna..
@ Sestavljanka; ja, tipičen dnost je, samo obrnjen. Ampak glede na to, da jst delam še šolo+ delam zraven, je to OGROMEN napor.
Med vikendi alpa tud med tednom nč ne posprav; sej pravm, lahko v petek naredim generalko, pa sei v soboto ne upam pripeljat prjatlov k men

[bina_]

hmmm kaj ti naj svetujem. Potrpi še te 2 leti, izogibaj se prepirom, naredi pa kolko lahko oz. ti čas dopušča. Ne obremenjuj se če je pomivalni stroj poln posode, naj te ne moti. Pospravljaj sama za sabo, pa tak - mogoče pa bo le tvojo mamo srečala kdaj pamet. Srečno

[Babangida]

hmmm kaj ti naj svetujem. Potrpi še te 2 leti, izogibaj se prepirom, naredi pa kolko lahko oz. ti čas dopušča. Ne obremenjuj se če je pomivalni stroj poln posode, naj te ne moti. Pospravljaj sama za sabo, pa tak - mogoče pa bo le tvojo mamo srečala kdaj pamet. Srečno

To je najboljša rešitev, saj tudi mami ni lahko. Prej ko sta bili 2 plači je bilo veliko lažje pa je mogoče zaradi tega navajena na razmetavanje denarja. Kreg ne bo nič rešil, najbolje je da sve usedeš za mizo, ter se pogovoriš z mao. Povej ji, da tako ne gre, da mora biti bolj odgovorna in bolj ekonomično ravnati z denarjem. Da imaš veliko obveznosti, ter da ne moreš samo ti skrbeti za pospravljenje hiše oz. stanovanja, ter da bosta sproti pospravljali. Ker da ti je drgač nerodno pripeljati prijatelje domov.
V tujini tud ni vse bleščeče, tako da ti je najbolje da popraviš odnos z mamo, saj je mama le ena in ti bo vedno v življenju stala ob strani.
Men se zdi da ste obe trmasti in nobena noče popustiti, tako da ti popusti in odpelji mamo v kino, bowling, sprehod na kakšno kavo.
Ko poštimaš odnos z mamo ti bo super.......Izguba očeta je velika tragedija, ki pusti posledice.

[rachka_]

res žalostna scena.. tudi jaz mislim, da tvoja mama potrebuje nujno strokovno pomoč kr očitno živi v neki travmi in sama si nebo mogla pomagat iz tega.. kr tudi če boš ti čez 2 leti odšla, kaj bo pa ona? tudi če je še nevemkako slaba mama je ne moreš pustit, da dobesedno zasmrdi v lastnem stanovanju.
tudi tebi bi priporočila kakšnega psihologa in pa obvezno obisk na centru za socialno delo. verjamem, da je mami hudo za možem ampak tudi ti si izgubila očeta in v nobenem primeru nima mama pravice ravnat s tabo tako!
res probaj ukrenit čimprej nekaj glede tega, kr se boš drugač še ti psihično sesula.

[*purple*]

Jaz pa mislim, da tvoja mami potrebuje strokovno pomoč, ker, če se ne motim, so tole znaki depresije.

hude obtožbe julija!
lahko je samo, preprosto.....lena in se ji pač ne da.
nevem kaj bi svetovala v tem primeru, mogoče kšn mal bolj grob in odločen pogovor...