Problemi z njegovimi doma

[lolika11]

Ne vem kako naj začnem... ampak ko sm pri njem doma imam občutek kot, da me noben ne mara, kot da sem vsem v napoto in da komaj čakajo, da grem domov... da najraje vidijo, če me kakšen vikend sploh ni tam... problem je tudi v njegovem bratu, s katerim se po 3 letih še vedno nisva nikdar pogovarjala, al pa tko kako rekla... rečmo gdaj kakšna beseda, dve (že to je zelo redko). Poleg tega mojmu fantu skoz naprej meče, da sma skoz skupaj, tko skoz ga nekj zafrkava, čeprav ima že celih 23 let. Tko, ta situacija se vleče že cela 3 leta, začela se je s težavami z njegovo mamo (standard verjetno), potem neumne pripombe "tasta" ... Res, težko verjamem, da se bom gdaj pri njem počutila kot doma. Poleg tega pa mislim, da se niti ne motim veliko, ko tako mislim...

[Maped100]

nesrečnica si... res... vem kako je

Jaz sm se obrnu in šu

Mam pa srečo v tem, da sta mojadva tastara res cukra in ne komplicirata nobeni bejbi k jo dam prpeljem, magar bila "prijateljica" ali pa kaka k zgleda resno, pa grema kmal narazn

[Mju]

sicer nevem točno, kaj tebe sploh zanima, ker nisi postavila nobene vprašanja, ampak predvidevam, da te zanima kaj narest, da izboljšate odnose?

no js ti predlagam, da kot prvo paziš, da boš res vljudna, torej da pozdraviš, ko prideš (pa ne samo fanta ampak vse), da se zahvališ in tko naprej. kot drugo ti predlagam, da se poleg njih ne vesiš po fantu, to velik staršev ne mara. objemajta in vse počnita, ko sta sama. js bi na tvojem mestu tudi omenla fantu in njega vprašala kako pa kaj in kaj on predlaga, da naredita. zele lepo je tudi, če recimo ne pozabiš na rojstni dan tasta / tašče / svaka, pa ne da jim kej kupuješ, ampak samo, da jim lepo čestitaš in se sama spomneš. pa če recimo doma pečeš kekse in veš, da imajo pri njih radi to, dej v eno posodco par keksov pa odnesi s sabo.

če pa vse to ne bo pomagalo, bi se js z njimi odkrito pogovorila, če ne bi blo nič boljše, ne bi več prihajala k fantu, ampak bi se z njem videla zunaj al bi pa on hodil k men...

[Maped100]

podpis pod post od Mju.

Niti slučajno pa nebodi njihov "psihiater", konča se vedno slabo

[lolika11]

Ma sj se trudm, tut čestitala sm jim že, oni mi pa npr. za moj rojstni dan niso. In pol se ti zdi itak brez veze karkol delat. Sj z njegovimi starši so odnosi kokr tok ok, k so bili že slabši... samo tisti občutek, ko veš, da nisi lih najbolj zaželjen... to so ponavadi malenkosti, ki ti dajo vedit, da nekomu neki pomenš, rečmo da čestitaš za rojstni dan, da vprašaš kako si itd...
Za brata pa res ne vem zkaj se tko obnaša, k njemu pa res nič nism nardila. Kaj mislite?

[Tamala_mrha]

nesrečnica si... res... vem kako je

Jaz sm se obrnu in šu

Mam pa srečo v tem, da sta mojadva tastara res cukra in ne komplicirata nobeni bejbi k jo dam prpeljem, magar bila "prijateljica" ali pa kaka k zgleda resno, pa grema kmal narazn

Pol maš srečo. Jaz sem pri enem pred kratkim bla doma (mislim da dvakrat), pa nisem mela občutka, da sem nezaželjena ali pa kaj, vseeno pa se mi je zdelo, da me je fant malo prehitro že peljal domov... praktično sva bla skupaj komaj par tednov. Se ne čudim, da sva šla že narazen, pa še neresen je bil pri svojih 23ih. Me prav zanima, kaj zdaj razlaga svojim tastarim doma, kje sem, da me ni več k njim (verjetno njegovi domači mislijo, da sem jaz bla neresna).

[jullia_]

A pa moraš bit ti pri njem čez vikende? Kaj pa, če bi raje on hodil k tebi?

[lolika11]

A pa moraš bit ti pri njem čez vikende? Kaj pa, če bi raje on hodil k tebi?

Lažje je, ker mene ponavadi pelje brat... še nimava izpita.

[jullia_]

Potem bi pa na tvojem mestu čimveč časa preživela zunaj hiše. Mogoče gre njegovim že res na živce, da ti že 3 leta cele vikende visiš pri njih. Pa ne, da to zagovarjam, ampak eni ljudje so takšni, da želijo imet svoj mir. Tako da bo pomoje bolj pomagalo, če bosta šla s tipom na sprehod po kostanj, kot pa če boš skakala okrog njih s piškoti in silila v pogovor.

[lolika11]

Potem bi pa na tvojem mestu čimveč časa preživela zunaj hiše. Mogoče gre njegovim že res na živce, da ti že 3 leta cele vikende visiš pri njih. Pa ne, da to zagovarjam, ampak eni ljudje so takšni, da želijo imet svoj mir. Tako da bo pomoje bolj pomagalo, če bosta šla s tipom na sprehod po kostanj, kot pa če boš skakala okrog njih s piškoti in silila v pogovor.

Hmm... na to niti pomislila nism. Mogoče jih moti, da sva večino časa v hiši al kaj. No, pri njem sm 1x na vikend, da se ne bo razumelo, da sm tm 2 dni skup, pa še to gdaj kak vikend spustim. Če sm ceu vikend tam, mi j res nerodno...no, razn če prespima skup.

[Mju]

lej če tebe brat pelje, je vbistvu enako - al pelje tebe k njem (pa potem sebe nazaj domov : ) al gre pa on po njega, v km je čist isto ^^ nej gre kdaj tvoj brat po njega, ga pripelje k tep in toj to

al pa se zmenita, pa pejta med vikendom na kakšen sprehod, al pa kam na pijačo, v kino, mal naokrog...

pri mojem prejšnjem resnem fantu sem bla več časa js pri njem kot on pri meni (ampak so me mel nejgovi fuuul radi, sem bla pa res skos pozorna in prijazna do njih...) in mi je šlo na konc to že na živce, mi je blo bolj všeč, če sva kam skupaj šla. pa magar samo hodet po mestu okrog, al pa na en biljard al pa na kakšen koncert al pa predstavo... pomojem vama bo lepo tut, če bosta kje zunaj bla, pa še ti ne boš imela bednega občutka.

[Mju]

še neki morem dodat - glede njegovega brata. mogoče te ne mara zato, ker je ljubosumen na svojega brata? ker se mu mogoče mal "dopadeš" in zato težko gleda, kako si z njegovim bratom? mislim, ena od možnosti je...

starši te pa mogoče zavračajo, ker misljo, da sta še premlada, da bi bilo vse tko resno, ker moreš se zavedat, da eni starši to dojemajo veliiik bolj počasi. poznam primer, ko je bla moja prijateljica 4leta z enim fantom, bla sta oba stara čez 20, pa so doma rekli da nočejo spoznat bodočega zeta, ker to še sigurno ni resno in tako naprej... nekateri so pač bolj na zihr

[lolika11]

"še neki morem dodat - glede njegovega brata. mogoče te ne mara zato, ker je ljubosumen na svojega brata? ker se mu mogoče mal "dopadeš" in zato težko gleda, kako si z njegovim bratom? mislim, ena od možnosti je..."


Joj, res upam da ni to, čprou je možno ja. K on je meu pred kakim letom eno punco k j bla res ful smotana (vsaj men)... tko, da lohk da je fouš bratu ja.

[lolika11]

Drugače sva raje pri njemu, ker je doma blizu centra mesta, in greva lohk kj pojest al pa v kino. Pri men se morma pa furat okol, k hočva kam it.

[*purple*]

če pa vse to ne bo pomagalo, bi se js z njimi odkrito pogovorila, če ne bi blo nič boljše, ne bi več prihajala k fantu, ampak bi se z njem videla zunaj al bi pa on hodil k men...

mislm, da to ni uredu. Ne moreš terjat od nekoga, ki te verjetno ne mara, da ti bo polagal račune, zakaj te ne mara, in da mu boš razlagal zakaj se grdo obnaša do tebe v njihovi hiši.Namreč če je stanje tako, da te ne marajo, te ne marajo in če boš pekel kekse, tortice, al pa na usak rojstni dan tapru vošču, to ne bo pomagalo čosto nič.
Nekoga, ki nas ne mara se ponavadi izognemo, usaj jst ne rinem nekam kjer nism zaželela, kaj šele da sprašujem zakaj je temu tako in zahtevam pojasnila.to lahko tašča razume čist drugače in stanje lahko samo še poslabšaš.Tukej pač ne velja pravilo komunikacije, žal.
velja pravilo izogibanja in to je najboljše kar lahko narediš.seveda ko prideš tja pozdraviš in vse, si vljudna, ampak nimaš pa z njimi nekega opravka in je problem rešen.s tem se je treba pač navadit živet, drugega izhoda enostavno ni.
zapomni si, da ti hodiš s tvojim fantom in če se njegov brat noče pogovarjat s tabo, pa tudi prav.Izbij si ga iz glave in uživaj.