Starši ga ne sprejmejo

[ice baby]

Imam problem, ki se mi zdi čedalje večji in nikakor ne najdem izhoda, razn to da vztrajam pri svojem. Imam fanta, ki ga imam zelo rada, razumeva se, on me ima tudi zelo rad...u glavnem mami ga sploh ne prenese iz naslednjih razlogov: ker je pravoslavne vere ( on je Srb jest slovenka) jest sm pa oz. ona je krščanka in se obremenjuje s tem da me je ona vzgajala kot krščanko in se boji da bi jest prestopila v to drugo vero...pri meni in pri njemu sploh ne igra vloga vera, drug problem je ta, da ji on ne potegne že kot oseba, pravi da je preslab za mene, da to ni fant za mene, da si zaslužim bojšega in ga kr naprej primerja z mojim bivšim, češ da je bil on boljši, bolj urejen, boljša izobrazba itd.
Vsak dan, ko se dobivam in vedno, ko grem vn se začne kregat, govori mnogo psovk čez njega in tudi ko sem doma se ji kr strga in začne s svojimi prebliski ki jih ima glede njega. Jest ful trpim, ker moram vse to prenašat, govori, da če bom z njim ostala, naj nanjo ne računam več. Jest sm ful razočarana nad tem kako ona razmišlja in se bojim da bo zbolela na živcih zaradi tega, ko se ona tako obremenjuje. Prosim podajte mi svoja mnenje, svetujte mi, če ima kakšna podobno situacijo...Jest ga imam ful rada, lepo mi je z njim, lepo ravna z mano...on pa tudi ve da ga moja mami ne sprejema ampak ne da na to velik, ker sm mu pomembna jest!

[GoldenSoul]

jah, pr men bi blo veretn isto, če bi mela južnjaka za fanta....
Je pa pr moji frendici podoben problem, s to razliko, da sta sicer oba
slovenca, sam on je ateist, pr njej doma so pa zlo zlo verni in ga ne sprejmejo sploh. Za njih on ploh ne obstaja; če ga že kdo omen, ga sploh ne omen po imenu, ampak je "un",vse vidijo le slabo na njem. Pa tok dobrega človeka lohk z žegano lučjo iščeš pa ga ne najdeš....
Uglavne, ona tut ful trpi zarad tega. Ga je enkrat zarad prtiska tastarih že pustila in sta bla 1 let narazn. Zdej sta pa spet skupi in sta ful srečna, sam zmer sta v ozadju mat pa fotr kako odkimavata z glavo, češ kaj jim je naredila.
Jst ne vem, kaj naj ti rečem... Kok sta pa stara? Veretn se bo pol kej izboljšalo, k bosta skupi žvela, zdej bot pa sam močna, pa zagovarjaj sebe in ne podležt maminim besedam.

[ma.me]

verjamem, da ti je ful težko. poznam primer, ko so ga starši odklanjali, vendar ne ravno zaradi vere. ne vem, kaj nej ti rečem. če se imata rada, mislim da bi mogla vstrajat. mogoče se kam skupaj preselita (če sta dovolj stara za tako odločitev, seveda).

ljubezen premika gore, pravijo. in če je prava, jih verjetno res........
srečno!

[*zeljka*]

oh ja to so te problemi...tle skor nč ne morš narest kokr, da se odselita in zaživita svoje življenje stran od drugih.
jz mam tud probleme s starši od mojga, sicer ne vem a zard vere al enostavno zard tega ker ni več doma... so pa tok hinavski pa majo take "nedolžne" pripombe, da joj, da bi kr enga na gobc ruknla

[Mala_Sončka]

Ko sem ga spoznala sem imela 21 let. Bila sem na koncu 2. letnika fax-a in med vikendi sem ga na veliko žurala doma, med tednom pa bila ta pridna študentka v Ljubljani. Spoznala sem ga v lokalu in še to zaradi kolegice, ki ji je bil všeč njegov kolega. Začelo se je kot kratek stik. Takrat nisem razmišljala, da je on tisti ta pravi. Vmes je preteklo vode, solz, kreganja. Vmes sem diplomirala (med prvimi v mojem letniku), si našla prvo in sedaj že drugo stalno (resno) zaposlitev. Minilo je 6 let, sedaj živiva skupaj in razmišljava o poroki in (vsaj) dveh otrocih. Kje je konec te pravljice? Čisto na začetku - moj foter nima nikakršnega namena ga spoznat. Zanj je ta moja zveza sramota za družino. Odselila sem se od doma, ker mi starši niso dovoljevali ga videvat.
Kaj je tako groznega na mojemu fantu? Moti jih to, da je tujec in da nima izobrazbe. Moti jih, da z njim ne bom srečna.
Morda se jaz motim in oni imajo prav.
Vendar - sama moraš delat napake. Ker se na njih učiš. Nihče nima pravice ti solit glavo, pa čeprav to dela dobronamerno.

[softTouch]

če bi bla jest na tvojem mestu bi se probala pošteno govorit z mamo.zakaj ima take rasne predsodke? zakaj dela problem iz vere? oba sta krščana,samo da si ti katoličanka in on pravoslavec,kar ni ne vem kakšen problem.men osebno je,čeprav sem kao katoličanka,pravoslavna vera bolj všeč,ker nima papeža,duhovniki se lahko poročajo,u glavnem je bolj življenjska. zakaj jo moti njegova izobrazba?to da ma človek fax naejen še ne pomeni,da bo postal premožen,ali da je na kakšen drug način boljši človek.na vsako vprašanje ali pripombo se da tehtno odgovorit,ene parkrat ji povej,mogoče bo dojela da ni slab samo zato,ker ni Slovenec.če ti bo pa še kdaj omenila,da naj ne računaj na njo,če boš ostala s tem fantom ji pa raje reči naj se zamisli kakšna mama je.kruto ampak resnično

[ryu10kyu]

Mah...te verske nestrpnosti že dolgo časa blodijo po svetu...in morda smo ravno mi ta generacija ki bomo to odrgli in bo izginilo...saj svet stoji na mladih

Če se pa postavim v vlogo očeta, pa da hčerka domov pripelje rejverja(oblečenega v maškaro) ali pa kakšnega punkiča ali pa ne vem koga...bi ga želel spoznati in bi se z njim pogovoril in videl kako razmišlja in kje ima srce in možgane. Potem bi se pa odločil na podlagi tega kaj bi ji svetoval. Seveda želim svoji potomki lepo življenje in pod to spada tudi izbira njenega partnerja. Ampak ne bi se pa vtikal v njeno življenje...njena izbira in ona bo z njim živela.

Starši nam želijo dobro, pa čeprav s tem dostikrat reagirajo narobe in izpadejo izredno starokopitni. Imej pač v mislih da starši dto delajo v dobri veri in ker ti želijo najboljše v življenju, pa čeprav jim to ravno ne uspeva

[lolika69]

Včasih se mi zdi, da starši premalkrat pomislejo, da je naše življenje naše in ne njihovo. Čeprou nam želijo s pametnimi nasveti "olajšati" pot odraščanja in dozorevanja, bi se lahko ozrli tud na naše želje in čisto druge stvari kot pa je vera.

[tani24]

js sm mela isti problem sa obratno, js m hrvatica moj pa slovenc. njegova družina me je ful dobr sprejela in tud moj je sprejet od cele družine razn od mojih staršev. fotr je vedno govoru, da nej si najdem hrvata sam se je pol kr sprijaznu z fantom. se dobr razumeta, čeprov, še včasih slišim kkšne pikre. mt pa je pravo štalo delala, k sm mela pred nemu enga druzga in je biu ta lep, pamtn, prijazen uglavn vse (sam nič nism čutla), moj pa ni sredne končau, mal je debeu, itd. vse je narobe z nemu. šele zdej po treh letih ga nekak sprejme, ga povabi na kosilo, itd. pač rešitev je ustrajati, js sm pokazala, da me ne zanima kaj pravi, da je on tisti zame, da me ima rad, jaz njega in slej ko prej se bo mogla sprijaznit če ji je pomembna tvoja sreča. upam da se izide tako kot pri meni

[Ashlee.]

no js tud poznam primer, s tem, da starši niso sprejeli kolegovo punco. mislim, če sta že dovolj stara, je najbolš, da se odselita in zaživita po svoje. drugače pa se ne obremenjuj preveč s tem, ker škodiš sama sebi. vem, da ti je težko, ker ga starši ne sprejmejo, ampak važno je le, da ga ti sprejemaš takšnega kot je in ga imaš rada kljub vsemu. mogoče, se še starši niso privadili nanj(če še nista dovgo skupaj) ali pa ga ne poznajo dovolj, da bi ga sprejeli.
si se probala pogovorit z mamo in ji razložit, da to vpliva tudi na tebe in da ti je hudo ker ne sprejemajo tvojega fanta?

[jullia_]

OMG, kao ste tako verna in pobožna družina, da je vera ovira, pa te tudi tega niso naučili, da nisi krščanka ampak kristjanka oziroma katoličanka.

Vsak človek ima svoja merila pri ocenjevanju drugih in ne moreš vplivat na to, kaj se tvojim staršem zdi pri ljudeh pomembno. Tebi očitno razlika v veri ni pomembna (verjetno zato, ker si katoličanka samo na papirju), staršem pa je.
Lahko se mečeš ob tla in zganjaš histerijo, ampak dvomim, da boš starše in fanta s tem kaj zbližala. Torej je na tebi, da loviš ravntežje med njimi in se pač sprijazniš s tem, da nikoli ne boste familija v stilu Sedmih nebes, ki bi se vsak večer zbirala ob večerji za veliko družinsko mizo.
Dokler živiš doma, se pač dobivajta zunaj oziroma pri njem, niti slučajno pa ne razmišljaj o tem, da bi si pri vas doma svoje gnezdece ustvarjala.

[ryu10kyu]

Ah...da povem en hec...jaz sem si zamenjal ime in priimek in zveni vse skupaj dosti arabsko(čeprav je bil moj cilj da bi zenelo bolj azojsko...ampak nima veze,ccc)...in ko je babica izvedela to...je rekla da naj grem tja od koder sem prišel Da kaj bodo pa sosedi rekli pa ne vem kaj...ampak sosedi so zelo dobro sprejeli in me spraševali kaj je to zdaj neko novo ime in priimek na poštnem nabiralniku pri nas

V bistvu sem si ime spremenil v takšno tudi zaradi tega ker sem bil dokaj nacionalističen...zdaj sem postal bolj strpen do ostalih narodnosti...kaj mi drugega preostane

[metuljčica*]

OMG, kao ste tako verna in pobožna družina, da je vera ovira, pa te tudi tega niso naučili, da nisi krščanka ampak kristjanka oziroma katoličanka.

Malo OT, ampak jaz sem se tudi spotaknila ob to.

[densy]

OMG, kao ste tako verna in pobožna družina, da je vera ovira, pa te tudi tega niso naučili, da nisi krščanka ampak kristjanka oziroma katoličanka.

Malo OT, ampak jaz sem se tudi spotaknila ob to.

jao a morte spet pojme popravlat

[Pontifex Maximus]

Imam problem, ki se mi zdi čedalje večji in nikakor ne najdem izhoda, razn to da vztrajam pri svojem. Imam fanta, ki ga imam zelo rada, razumeva se, on me ima tudi zelo rad...u glavnem mami ga sploh ne prenese iz naslednjih razlogov: ker je pravoslavne vere ( on je Srb jest slovenka) jest sm pa oz. ona je krščanka in se obremenjuje s tem da me je ona vzgajala kot krščanko in se boji da bi jest prestopila v to drugo vero...pri meni in pri njemu sploh ne igra vloga vera, drug problem je ta, da ji on ne potegne že kot oseba, pravi da je preslab za mene, da to ni fant za mene, da si zaslužim bojšega in ga kr naprej primerja z mojim bivšim, češ da je bil on boljši, bolj urejen, boljša izobrazba itd.
Vsak dan, ko se dobivam in vedno, ko grem vn se začne kregat, govori mnogo psovk čez njega in tudi ko sem doma se ji kr strga in začne s svojimi prebliski ki jih ima glede njega. Jest ful trpim, ker moram vse to prenašat, govori, da če bom z njim ostala, naj nanjo ne računam več. Jest sm ful razočarana nad tem kako ona razmišlja in se bojim da bo zbolela na živcih zaradi tega, ko se ona tako obremenjuje. Prosim podajte mi svoja mnenje, svetujte mi, če ima kakšna podobno situacijo...Jest ga imam ful rada, lepo mi je z njim, lepo ravna z mano...on pa tudi ve da ga moja mami ne sprejema ampak ne da na to velik, ker sm mu pomembna jest!

Ja, tašče imajo ponavadi z zeti obilo težav, saj bo lahko prepoznala, da ta ni primeren za svojo hčer, zato bo že v času skupne hoje fanta in njene hčerke imela veliko pripomb zaradi tega, kar si ti zgoraj naštela. Skupni zvezi bo nasprotovala, če bo ugotovila, da se bodoči zet ne obnaša v skladu z družinskimi vrednotiami in v skladu z njenimi pričakovanji.

V takem primeru moraš predvsem ti urejati odnos s tvojo materjo, ji dati vedeti, da si odrasla in da te mora kot tako, hočeš ali nočeš sprejeti. Ravno ker si odrasla, si ti tista, ki si sposobna izbrati svojega partnerja. Vkolikor pride do poroke, se ponavadi taki spori ne končajo ampak se še poglobijo.

Edini način, ki vodi do medsebojnega soglasja, pomoči in sreče je, da se tašča in tast naučita sprejeti novo družino z njenimi cilji, željami in potrebami.

Kar se tiče vere, pa ti povem, da je pravoslavna Cerkev čisto pravoverno krščanska in da bistvenih razlik v verovanju RKC in Pravoslavnih ni. Je le drugačna liturgija. Glede tega mogoče priporočam v branje dokument Katoliške Cerkve, ki ga je spisal papež Janez Pavel II - Luč z Vzhoda.