Mamin poskus samomora

[branchy]

Niti nisem gledla, če podobna tema že obstaja, tk da... se bo pač zaklenila.

Moja mami je dons hotla nardit samomor... Že tk ceu dan nismo vedli, kje je in kaj je z njo, poli je pa popoudne pršla domov... komej, da je stala... Baje je vzela nevemkolk apaurinov... Zdj je v bolnci na opazovanju

Mene zanima, kko se naj obnašam do nje... Zmeram me namreč preganja filing, kokr da sm js kriva za vse (tle vbistvu krivdo nosi fotr, k jo je spsihirau s svojimi napadi (pretiranega) ljubosumja) in se temu primerno tud poli obnašam - izogibam se vsem, kolkr je maksimalno možno, al se pa pretvarjam da je vse v najlepšem redu.

Ne mi zdj pisat, naj ji povem, kolk jo mam rada pa da bo vse vredu... Tega nekak v naši familij nismo navajel in zveni ful narejeno... Nvem... Neki tacga, da bi se mi mal odprla al pa neki, d bi povedala, kaj ji je blo, kje je bla, pa zakaj je sploh šla to delat...

Mrbit je mal zmeden tole napisan... Sam sem mogla dat ven iz sebe.

[AbbA]

Ja lej... odprla se ti bo, če se boš tudi ti njej. Če jo imaš rada (saj vsi vemo, da jo imaš), ji na samem povej, da te je zelo zaskrbelo, kaj se je zgodilo, da jo imaš rada in da je nočeš zgubit in da ji boš pomagala po tvoji najboljši moči, ona ti pa le mora pustiti pomagati. Če bo ostala več časa v bolnišnici jo obišči vsak dan, daj ji vedeti, da ti ni vseeno. Lahko spečeš pecivo in ji ga neseš, male podrobnosti štejejo. Pa srečno!

[CorfuGirl]

Bodi ob njej da ne bo sama..rekla si da niste vajeni da bi povedala da jo maš rada..zakaj pa ne???Jza bi ji zdja na tvojem mestu to povedala in bi videla kako bi se bolje počutila,ker če ni vajena bi ji vsaj nekdo to nakazal.Ker ljudje ki so nagnjeni k samomoru majo občutek da so sami..daj ji ta občutek ti da ni sama.Samo ne se delat kot da se ni nič zgodilo,ker bi jo znalo zaboleti in bi mislila da vam je vsem skupaj vseeno za vse...bodi ti tista ki boš mamo postavila na noge in boš videla kako se boš ti sama počutila bolje...

[bubbles]

uf, tole so pa težke zadeve... upam, da bo z njo vse v redu.
jst bi rekla, da je predvsem ne gledat s pomilujočimi pogledi in absolutno ne takoj vrtat v njo. ne pričakovat, da se ti bo zdej čudežno spovedala, sploh če že prej niste imeli zaupnih odnosov. zdej je na tebi, da si močna, vsi pa morate dati času čas. kako se obnašat boš pa vidla ob njej.
jst bi vsem skupej priporočala tut strokovno pomoč, ker je tole precej ogromen zalogaj.

[jagodka85]

Dej ji vedt, da ti ni vseen zanjo, da pač ni sama za vse, da bi ji rada pomagala ... in ja, lahko ji tud to rečeš, da jo maš rada, ker jo maš vrjetno res. Iskrenost mislm, da je na prvem mestu.

[*lilica*]

Ne vanjo drezat pa ji zastavlat en kup vprašanj, ti bodi ob njej in ji daj vedet, da ni sama. Poslušej jo, ko bo kaj govorila in ko bo pripravljena, bo spregovorila tud o tem.

[kamis]

Uf,uf,uf težka tema.Mam ogromno ljudi okoli sebe ki so razmišljali o samomoru.Na ven so zgledali zelo srečni a tisti k delajo samomor jih žre od znotraj.Tvoja mami mora imeti res močne notranje bolečine da se je to odločila narest.Ker ljudlje dolgo časa razmišljajo o samomoru in potem pride nek kritičen dogodek ki sproži da to nardijo.Take težave je treba začeti reševati od začetka ko so se pojavile pa do konca.Najbrž je pa pršla domov zato ker jo je pekla vest,ker če bi ji bilo res čist useeno bi počakala kjer je pač že bila.Veliko stvari se da rešiti tudi,samo morate pa biti vsi pripravljeni in pri moči za to.
Želim ti veliko srčee da se popravi.

[shy girl]

Res težka in nezavidljiva situacija...Poskusi na to, da je prišla domov gledati kot na pozitivno stvar (kot sam poskus samomora) saj je to KLIC na pomoč...predvidevam da je zdaj oz. bo poslana na psihiatrično kliniko kjer bo dobila ustrezno pomoč... NIKAR ne obtožuj sebe, žal je pač tako da se v ljudeh kuha marsikatera stvar, skrb, težava...za katero ti ne veš in potisne ljudi čez rob vendar to ne pomeni da se tega ne da popraviti...Žal je tako da se ti mama ne bo takoj odprla in ti povedala vse kar jo teži (vsaj ponavadi je tako) zato ne poskušaj (kot so ti že svetovala dekleta v zgornjih postih) izvleči na silo, predvsem ji ne vzbujati še dodatnega občutka krivde... Bodi z njo, stoj ji ob strani, včasih je samo prisotnost in bližina človeka, sam stisk roke pove več kot marsikatera beseda...Podobnih primerov vidim kar nekaj saj delam na zgoraj omenjeni kliniki... podpora svojcev, ustrezna terapija in stvari niso nerešljive...
Drži se.... :bussi:

[*purple*]

uf, tole so pa težke zadeve... upam, da bo z njo vse v redu.
jst bi rekla, da je predvsem ne gledat s pomilujočimi pogledi in absolutno ne takoj vrtat v njo. ne pričakovat, da se ti bo zdej čudežno spovedala, sploh če že prej niste imeli zaupnih odnosov. zdej je na tebi, da si močna, vsi pa morate dati času čas. kako se obnašat boš pa vidla ob njej.
jst bi vsem skupej priporočala tut strokovno pomoč, ker je tole precej ogromen zalogaj.

se strinjam ja.Vsekakor ne preveč rinit vanjo zdej takoj.Stoj ji ob strani, kaži ji da jo imaš rada, pomagaj ji..drugače je pa to precej težka situacija, tako da kakšnega boljšega nasveta nimam.

[sarci*]

Ne mi zdj pisat, naj ji povem, kolk jo mam rada pa da bo vse vredu... Tega nekak v naši familij nismo navajel in zveni ful narejeno..

Ce pa to ni situacija da ji poves da ti nekaj pomeni in jo imas rada, pa tudi nevem kaj je. In v tem primeru pomojem tudi ne bi zgledalo narejeno, ker to ni neka mala stvar, in ne bi rekla tega za brezveze.

[LARIKA]

Huh tole pa je težko .
Se popolnoma strinjam z večino. To je pravi trenutek, da ji pokažeš koliko ti pomeni, da jo imaš rada, da ti ni vseeno zanjo. Pokaži ji, da te je skrbelo. In zaboga odpri se ji. Če se ji boš ti se bo tudi ona tebi. Ampak, ne smeš rint v njo. Daj ji čas, da se ji uredijo misli. Verjamem, da je tudi sama trenutno zelo zmedena in jo prevevajo različna čustva. Če je v bolnivi, pejt k njej na obisk, in ji kupi njeno najljubšo čokolado, ali pa ji prinesi kakšno knjigo, za katero veš da ji je všeč. Majhne geste naredijo zelo veliko.
Pa še nekaj. Če misliš, da je tvoj oče krivec za to, mu to povej. Ampak ne obtožuj ga za nastalo situacijo. Povej mu svoje misli, če je normalen človek, bo razumel kaj mu hočeš povedat.
Srečno :bussi:

[onegirl111]

hmm...jaz bi ji verjetno pokazala in povedala, da jo zelo potrebujem, stala bi ji ob strani, bila ves čas ob njej....verjetno se bi zavedla, da ni sama na svetu, da ima okrog sebe ljudi, ki jo majo radi in za katere se splača živeti.
in pa ja jaz bi ji povedala da jo imam rada....verjetno kar z solzami v očeh

stoj ji ob strani

[ANGELgirl]

Res je grozna tale situacija, še posebej ker ne moreš ubistvu nič narediti. Vse je odvisno od tvoje mami.. Verjamem, da se zato počutiš res nemočno, ampak drugega ti res ne preostane. Lahko ji le stojiš ob strani, jo poslušaš, paziš da je ne obremenjuješ s svojimi problemi, si bolj previdna pri izbiri svojih besed, skratka skrbiš za njeno dobro počutje..

Vem, da je težko opazovati nekoga, ki je na robu obupa. Ampak saj bo.. Stoj ji ob strani in ji pokaži čimveč ljubezni..

[Tonja]

Vem, kako se počutiš verjemi.
Ne, svoji mami ne rabiš rčt, da jo maš rada, če tega nisi navajena. Ne, ne rabiš silit vanjo. Ne, ne rabiš je gledat, kot da je najbolj ubogi človek na svetu in sočustvuvat z njo (na način da se ti nevemkok smili).

Bodi to kar si, tvoja mama je kljub temu dejanju gotovo močna osebnost, vendar se je pač zlomila. Postani njena prijateljica, pogovarjaj se z njo, zaupaj ji, joči in smej se z njo.,
Verjemi, da je ni boljše prijateljice, kot je lahko tvoja mama!

[Nu$k@]

če bi me moja mami hotla zapustit na tak način... od mene nebi dobila lepe besede. hujšega svojim bližnjim nemoreš narediti, kot da narediš samomor. pomisli, da te nima niti toliko rada da bi zaradi tebe ostala na tem svetu, si zasluži tvojo tolažbo?