Gmajnice - sprehajanje psa

[darka]

Živjo, nisem zasledila podobnega vprašanja zato me zanima, če ima katera izkušnje s sprehajanjem psa iz zavetišča Gmajnice. Jaz namreč nimam psa že 10 let ( okoliščine in to )..vendar sem z njimi rasla tko da jih zelo pogrešam. Zaenkrat nimam možnosti da bi mela svojega zato sem zasledila nekje da jih lahko sprehajaš u tem zavetišču. Pozanimala sem se tudi na internetu, zdaj pa me zanima ali imate tudi ostali kakšne izkušnje s tem. In pa tudi s posvajanjem psa na daljavo ?
Hvala

[*purple*]

mislim, da je nekako tako da lahko sprehajaš psa zjutraj in enkrat popoldne in kolikor sem slišala kao najmanj dve uri.zdej nevem če je vse to res, najboljš pa je da se pozanimaš kar tam.

[@fna]

Zakaj pa se ne bi pozanimala kar pri dotičnem zavetišču? link Na njihovi strani ti vse piše, lahko pa jim pošlješ email ali pa se oglasiš pri njih.

[Eileen]

Pred približno enim letom sem sprehajala psa na Gmajnicah. Ko prideš tja, izpolniš en obrazec in ti takoj dodelijo enega psa. V bistvu sem bila zelo presenečena nad velikim številom ljudi, ki so tam sprehajali pse iz zavetišča. Žal pa izkušnja ni bila ravno lepa. Mogoče sem pričakovala preveč, mogoče sem pa le imela nesrečo s psom, ki so mi ga dodelili. Na vsakih pet korakov (dobesedno!) je scal (kaj takega v življenju nisem videla...kot da je cel hektoliter vode spil), kar pa je bilo najbolj žalostno, je to, da psu sploh ni bilo do tega, da bi ga crkljala. Ko sem počepnila, da bi ga malo pobožala, mi sploh ni mogel pogledat v oči. Tudi če se mu glavo obrnila v smer mojih oči, je non stop gledal stran. Takoj sem dobila občutek, da se je temu psu nekaj hudega zgodilo, glede na to, da človeku ne more niti v oči pogledat. Žalostno.

Darka, kadarkoli se lahko torej zglasiš v zavetišču in sprehajaš psa. Vendar ti ne morem garantirat, da ti bodo dali takšnega psa, ki bo navdušen nad tabo, se hotel crkljat ali pa igrat s tabo. Sama sem imela občutek, kot da me pes ignorira. Če te to ne moti, potem le poskusi, zakaj pa ne?

[*purple*]

aja, pa še ta podatek poznam, da ti vedno oni dodelijo psa in ga baje ne morš sam izbrat. razen če ga na daljavo posvojiš.
drgač pa ja, marsikater pes ima tam slabe izkušnje.poznam dekle ki je tam zaposlena in dostkrat pravi, da se kšnim psom res vidi tista huda žalost v očeh muce pa naj bi hitro pozabile.

[Marilena]

Sama sprehajam v mariborskem azilu in takoj prvi dan ko psa spoznaš se res najde le malokateri, ki ti bo takoj zaupal in se veselo crkljal, to je potrebno že preden greš tja vzeti v obzir. Kot si že sama povedala, take živali se bojijo ljudi (ne vse, ampak kar velika večina), nekatere so z njimi imele slabe izkušnje in zato je potrebno biti res potpežljiv. Sama se že več mesecev ukvarjam z eno psičko, ki mi na začetku ni ne zaupala, ni me poslušala, skratka totalen ignor. Danes sva že veliki prijateljici- to je tako kot pri ljudeh- takoj ti nihče ne bo slepo zaupal, ampak če imaš čas in željo se nekomu dokazati, so rezultati kaj hitro vidni.
Glede pogostega lulanja pa takole- če bi ti šla 2x tedensko ven bi tudi lulala in markirala na vsakem koraku

[darka]

Hvala za vse odgovore in vaše izkušnje

[topka]

hallo, na to temo pa res z veseljem odgovorim
no jst in moj fant zdej že cev mesec od kar sva v lj hodva sprehajat pse in je to res ena najlepših stvari ki sem se jih kdaj lotila
tista ena urca in pol tok hitro mine in tok je lepo...
zlo je odvisn kakšnga psa dobiš, ker eni te bojo 1,5h samo vlekl, tist zna bit mal zoprn, sam jih itak probaš razumet zakaj se jima tok mudi in pol mal lavfava z njima da se mal zmatrata, probaš dosečt da ti pes mal zaupa.
sta pa v zavetišču 2 psa alfi in minka in tedva sta pa taka srčka da če bi lahko bi ju takoj domov uzela. onadva bi se rada pa sam mojčkala, alf se sicer na začetku ni hotu, je biv zlo nezaupliv, sam potem ko ti pa enkrat zaupa je pa res najbolši filing.
psi so res pristne živali in če jim daš vedet da jih imaš rad in da jim ne boš nič naredu, ti bodo oni to ljubezen poskušal 100x bolj pokazat.
res komi čakam da grem spet mal na sprehod

[exdancer]

... kar pa je bilo najbolj žalostno, je to, da psu sploh ni bilo do tega, da bi ga crkljala. Ko sem počepnila, da bi ga malo pobožala, mi sploh ni mogel pogledat v oči. Tudi če se mu glavo obrnila v smer mojih oči, je non stop gledal stran. Takoj sem dobila občutek, da se je temu psu nekaj hudega zgodilo, glede na to, da človeku ne more niti v oči pogledat. Žalostno.

če se lotiš take stvari moraš vedet, da ni psa, ki bi prišel v gmajnice in imel dobre izkušnje. tam so psi, ki jih je nekdo zavrgel in vprašanje kaj vse se jim je še dogajalo..od pretepanja do zanemarjanja itd.
direkten pogled psa v tvoje oči pa lahko pomeni dve stvari...v tem primeru definitivno njegovo grožnjo proti tebi in verjemi da pes, ki je bil zlorabljan nima najmanšega namena gledati tebe v oči in izzivati, da bo še enkrat kaznovan. čeprav ti nimaš nobenega slabega namena, on tega ne ve in ne moreš pričakovat da te bo zagledal in bo tvoj najboljši prijatelj.
to pride s časom..predvsem pa moraš vložiti veliko truda, časa in energije, da ti bo zaupal. da bo ugotovil da mu nočeš nič slabega, pa še v to ne bo nikoli 100%.
zato, tisti ki se odločate za sprehajanje psov iz gmajnic ali pa celo da bi ga vzeli....dobro premislite, če ste pripravljeni in sposobni za tako odgovornost....te psi res ne rabijo še ene slabe izkušnje. rabijo lastnika, ki jim bo posvetil veliko časa in res ravnal z njim tako kot se spodobi.

[koala]

Ko sem bila jaz prvič tam, sem bila kar malo šokirana nad dejstvom koliko živali imajo. To, da ti oni izberejo sosprehajalca se mi zdi edino pravilno, ker oni bolje vedo, kateri kuža je bil že na sprehodu pred kratkim in kateri že dolgo ni bil pa sedaj rabi gibanje. Očitno so pred kratkim spremenili tudi uradne ure za sprehajanje, ker prej je bilo ob 7.30 zjutraj med vikendi, kar je res nenavadna ura, še sploh, če je zjutraj zelo mrzlo. Jaz ti toplo priporočam, da greš probat. Boš naredila veselje kakšnemu kosmatincu ali kosmatinki

[Dalila]

Vedno, je dober občutek, ko enemu takemu kužku polepšaš dan. NO jaz sem šla dve leti nazaj sprehajat tja psa in sem potem enga odpeljala domov (ok, priznam, da je bil to tudi moj skriti namen:) ) Je pa to bil ravno en teh kužkov, ki me je na začetku gladko zignoriral če je njemu tako pasalo. Zdaj pa sva najboljša prijatelja. sem se pa mogla močno potrudit za to njegovo pozornost. Ampak nebi zamenjala. Občutek, da dobiš zaupanje enega takega bitja je izjemen.

Sicer je pa res, prav, da oni dodeljujejo pse, ker sicer so se sprehajali skos eni in isti, ta najbol luškani, pa še zna se zgodit, da se pes preveč naveže na človeka, ki ga sprehaja, pa ne misli posvojit, potem je pa spet hudo. Je že prav tako. Če jaz nebi imela svojega, bi jih tud hodila sprehajat, zdaj pa nimam časa, da sprehodim svojega, pa da bi šla še tja.

[nindza]

Že tri mesece na Gmajnicah dvakrat tedensko opravljam prostovoljno delo. Velik del mojih nalog obsega tudi sprehajanje psov. Ne tistih v boksih, temveč 'karantencev', na novo prispelih (tako, da sem v bistvu ena prvih, ki spoznam nove prišleke..).
In moram reči, da imam s psi večinoma oziroma same dobre izkušnje. Res, da naletiš na kakšnega, ki je nezaupljiv in plašen, a vidimo dobre primere, da jim lahko ljudje znova vzbudimo zaupanje in da nam dajo še eno šanso
Sprehodi z njimi pa so..Popolnoma nov svet. Veš, da polepšaš dan psu in s tem še sebi. Dan je v sekundi lepši.
Sem pa imela na začetku nekaj težav z navezanostjo. Namreč, prehitro mi je kuža segel v srce. Moja dva favorita, Tom in Bob ( ), sta bila pred kratkim oddana, in po eni strani sem bila žalostna, ker ju verjetno več nikoli ne bom videla, po drugi strani pa vesela, ker sta končno dobila, kar si zaslužita, ker sta res srčka.

Res toplo priporočam, sploh med tednom, ko ne pride dosti sprehajalcev, razen tistih par rednih. Danes je bilo prav žalostno, ko je v tej megli in mrazu zavetišče samevalo.
Med vikendi pa je sploh..Veselo, te kar pogreje

[Lastovica]

Tudi sama imam s sprehajanjem psov in zavetišča Gmajnice slabe izkušnje. Vedno so mi namreč dodelili popolnoma nesocializirane pse, ki najbrž še nikol prej niso bili na vrvici. Vsi veliki in težki, vlekli so kot zmešani, Torej popolnoma nekultivirani. Roko sem imela čist rdečo od držanja vrvice in ko sem enkrat rekla, da če lahko dobim kakšnega mladiča, pa ga niso hoteli dat. Sicer pa veliko ljudi vedno sprehaja enega in istega psa in potem tam v boksih ostanejo še sam divjaki.

[*purple*]

Latovica, nekako te psi pač niso socializirani in izšolani in nekak ne vedo kaj ej prav in kaj ni.Kolikor vem, imajo v zavetišču že tko ali tako dovolj enega dela in se nimajo časa ukvarjat še s pšolanjem psov, poleg tega da tudi država tega ne plača.In konec koncev imaš zvezane roke.
nevem, jst sicer osebno še nism šla sama peljat psa iz gmajic, sem pa spremljala kolegico ki ga je.In sva dobile enga mešančka, naspidiranega do konca, da naju je tko vlekel in zmatral ko še noben drug.Ampak na koncu ko vidiš po dveurnem sprehodu, zadovoljnega psa ki mu kar žari iz oči, ker se je končno malo sprehodil po gozdu, odtehta vse slabe stvari.
Vsaj pri meni je tako.Jst razume vse te pse, marsikater ima slabo izkušnjo,grdo preteklost in se še čudim da so vsi tok uredu. Navsezadnje je nekako tako, da ti tistim kužkom pomagaš, jih pelješ an sprehod, se družiš z njimi, in to naj bi se gledalo iz tega kota.
res pa nebi bulo fer če bi ti dodeljevali samo enega psa skos, ker potem pač nekateri, tisti z malo manj všečno dlako naprimer, nebi imeli priložnosti iti na sprehod.Če hočeš pa enega in istega vozit na sprehod, ga pa lahko posvojiš na daljavo.
meni bi bilo vseeno kakšnega psa peljem, samo da ga vsaj malo osrečim in mu pričaram tisto pravo pasje družinsko življenje.