Halucinacije

[Madisson]

A je že kdo imel kakšne izkušnje s tem?

Halucinacija pomeni privid oz. dogajanje, ki nima veze s stvarnostjo. Pojavi pa se lahko na področju vidnih, slušnih ali otipnih zaznav... v vsakem primeru pa gre za moten oz. popačen občutek prostorskega dojemanja.

Bi se dalo recimo preveriti, če človek halucinira? Npr. da človek doživi neko nenavadno stvar, ampak se zaveda, da dogodek nima veze s stvarnostjo oz. da točno ve, da gre za blodnje?

Obstaja kak postopek samopreverjanja, ali nujno potrebuješ sočloveka, da ti on potrdi situacijo?

Sama nisem nikoli imela s tem izkušenj, ampak me vseeno take stvari ful zanimajo.

[*etty*]

Za moje pojme potrebuješ sočloveka, da ti potrdi, ker takrat si malo manj priseben kot če bi bil "trezen" in težko presodiš ali določena metoda preveritve drži ali ne.

Sicer pa takih stvari, hvala bogu, še nisem doživela. In tudi upam, da jih nikoli ne bom.

[Lopatka]

Tisti, ki se grejo "lucidnega sanjanja" stalno preverjajo, če sanjajo ali so budni. Taki preprosti triki. Mogoče bi se dalo uporabit tehnike.

Npr. ena metoda, če misliš da sanjaš, poglej na uro in če nima porihtane številčnice - potem sanjaš.

Še bolj osnoven test pa je štetje prstov na rokah. Če haluciniraš boš za rezultat vedno dobil več prstov kot bi jih dejansko moral.

[Hanah]

Vržeš neko stvar v zrak in če ne pade na tla, orng haluciniraš!

Pa še za eno sem slišala: obrneš se počasi okoli za 360' stopinj in če je slika še vedno ista, potem verjetno NE haluciniraš.

[Bumerang]

Po moje samopreverjanja ni možno izvesti. Dejansko so človeški možgani nadvse sposobna reč in ti lahko marsikaj prikažejo. Enostavno povedano, ni nekega pravila, kako se prepričat če haluciniraš. Če so te halucinacije za tebe dovolj resnične enostavno postanejo realnost.

[Frenkie]

Tudi jaz se strinjam, da haluciniranja ni možno preveriti, kajti halucinacije znajo biti včasih ekstremno realistične in logične. Ni treba, da ob halucinacijah vidiš ukrivljene stene in nesorazmerne velikosti predmetov. Haluciniraš lahko npr. tudi prisotnost človeka (bolj redko tudi odsotnost).

Problem je še, ker naši možgani težijo k pojasnjevanju okoliščin. Celo tako dobro, da znajo zapolniti vse manjkajoče detajle in ustvariti logično sliko. Pri močnih halucinacijah (npr. na LSD-ju) se komot prepričaš, da samo haluciniraš. Če se tvoj sogovornik spremeni v kaktus ali govorečo kamelo in se zavedaš, da si pred pol ure vzel LSD, je menda logično, da haluciniraš. Če pa haluciniraš prisotnost prijatelja, pa ga v resnici ni, je zadeva precej bolj zajebana.

Če gre za tiste prave halucinacije, so razlage zelo zakomplicirane. V primeru bolezenskih halucinacij, so pa te "razlage", ki jih možgani ustvarjajo *on the fly* tako resnične, da človek enostavno ne pride na idejo, da si vse skupaj samo domišlja. Glasovi, ki jih sliši v glavi in mu govorijo, da mora nekomu nekaj slabega storiti, so zanj tako resnični, kot npr. stol, na katerem sedi. Enako tudi morebitni drugi shalucinirani liki. Možgani vse skupaj pojasnijo do takšne podrobnosti, da je halucinacija enostavno resnična. Ni nič neobičajnega, da so se ljudje, ki (bolezensko) halucinirajo, pripravljeni skregati z ostalimi, ki ne vidijo njegove halucinacije.

Torej je samopreverjanje skorajda nemogoče. Kako naj tisti, ki halucinira, da na nasprotni strani ceste stoji npr. njegov oče in ga kliče, verjame ostalim okrog sebe, ki mu dopovedujejo, da tam ni nikogar? Kako naj npr. verjame, da nihče ni vrgel kamna, če pa je razločno čutil, ko ga je zadel v glavo in čuti, da mu na glavi raste buška?

Skratka, možgani vedno ustvarjajo neke razlage, ki pojasnjujejo svet.

[Celeste]

V bistvu vsak po svoje "halucinira".

Vsak si pred očmi ustvarja takšen svet kakršnega želi videti.

[Black Amber]

Iz izkušenj... ko drugič pogledaš in tega več ne vidiš, potem veš da haluciniraš.

[Ferdox]

Eh, ko sem bil mlajši sem nekajkrat eksperimentiral z halucigenimi zadevami (LSD, Cannabis, Salvija...). Zadeva je lahko zelo zajebana, še posebej če nisi psihično dovolj močan. Sam sem pri halucigenih substancah vedno vedel kdaj haluciniram, čeprav je meja zelo tanka. Pri lucidnih sanjah je drugače. Tam je vse resnično in meje med namišljenim in resničnim ni. Pomaga štetje prstov na obeh rokah, ker se vsaj pri meni število prstov nikoli ni ujemalo.

LSD sem 2x sprobal in nikoli več, ker je preveč hardcore zadeva in si zmešan še cel teden, da ne omenjam zenic, ki so naslednji dan še vedno take kot bi posnifal 5g koke

S takimi stvarmi se ni za zajebavat, saj te popolnoma odrežejo od realnosti in te odpeljejo v nek čuden svet haluciogenov. Vse okoli tebe je drugačno, slika je popačena, barve so bolj izrazite, razuma ni, čeprav sem se sam vedno zavedal da sem haluciniral.

Slišalo se bo čudno, ampak včasih je bolje vzeti večjo dozo kot manjšo, ker pri majhni dozi človek halucinacije težko razlikuje, ker te niso dovolj močne/izrazite.

Pa še zlato pravilo, pri jemanju halucigenov... nikoli se ne poglej v ogledalo!!!

[Infinity]

Jst sm mela enkrat izkušnjo s tem, ampak sm bila pod "določeno" substanco. Okoli mene so se začele dogajati čudne stvari... Bila sm na kraju, kjer tudi slučajno ne bi mogla biti.

In ja, prostor se nenehno spreminja. Ko drugič vstopiš v isti prostor je vse drugače kot prvi. Vsaj v mojem primeru.

[Bumerang]

Pa še zlato pravilo, pri jemanju halucigenov... nikoli se ne poglej v ogledalo!!!

Kaj pa se zgodi, če se?

[*hox*]

Moj biuši sošolc je 1x jedu tiste gobice al kaj so?! No, potem so ga lovile sirove štručke po šoli.

[Tysia]

Ferdox:

Lucidne sanje so zavestne sanje, kajne? Človek se zaveda, da sanja in temu primerno potem lahko tudi kroji sanje.
Ali ti, ko lucidno sanjaš, zaznavaš tudi »podzavestno« resničnost? Na primer, da sanjaš, da si nek drug človek, ki ga iz »realnega« življenja poznaš. Poznaš pa ga na zavestni in podzavestni ravni ( tisto, kar razbereš iz njegove mimike, barve glasu,…pa se ne zavedaš). Ali bi, če je to možno, lahko zelo točno predvideval določene reakcije tega človeka, če bi ga postavil v določeno situacijo?
Kaj pa astralno letenje v sanjah? Sama sem bila priča, ko mi je nekdo, ki naj bi imel sposobnost astralnega letenja v sanjah, natančno povedal, kaj sem počela točno določeno uro. ( ko naj bi on sanjal; po moji logiki pa tega ne bi mogel vedeti + velika oddaljenost je bila med nama) Seveda obstajajo tudi druge razlage, ampak mene trenutno zanima ta vidik. Ali si ti že letel astralno v sanjah? So to dejansko lucidne sanje?

Si že kdaj poskusil kaj izvajati v/ na telesu, ob lucidnih sanjah? Npr. odprava travm, zdravljenje,…

Ve kdo kaj o tem? Hvala.

[Ferdox]

Kaj pa se zgodi, če se?

Mah, čist grozno podobo vidiš. Sam sebe vidiš v totalno popačeni luči. En moj frend se je enkrat pogledal v ogledalo in mislil da mu oko visi iz glave Jaz sicer nisem videl takšnih ekstremov, ampak sem v ogledalu videl, da sem imel oči tako močno razširjene, da se ni videlo nič modre barve, ampak samo dve črni buli. Pa oči ti vedno bežijo v stran, tako da se samo belo vidi

Pa enkrat sem s svojimi "blesavimi" frendi pojedel 4g gob... to je bila najhujša izkušnja v mojem življenju. Soba je bila vsa v oranžno-rdeči barvi. Na stropu sem videl zvezde in komete kako švigajo sem ter tja. Monitor je bil trikotne oblike, soba pa se mi je zdela neskončno dolga.

Problem pa ni samo v tem, problem je tudi ta, ker ti lahko udari "bad trip" (kar pomeni, da se ti zadeva v naslednjih dneh lahko ponovi, četudi ne zaužiješ nobene droge... reče se mu tudi "flash back"), in to takrat ko ga najmanj pričakuješ.

[deniro]

^^ ja ni čudno da imaš "flash backe" če pa čopneš kilo gob

Sicer pa sem tudi sam že pokonzumiral svašta, ampak ni bilo nekih ekstermnih posledic. Dobro je tudi vedeti, da se ni fajn zatripat, če je preveč folka okoli tebe.

Definitivno pa je najbolj pomembno da si dobre volje in da nimaš kakih problemov v podzavesti, ker to ti vse lahko pride na dan takrat ko tripnes. Čeprav je feeling v tistem momentu fajn, je lahko zadeva tudi naporna... halo no... 3 ure smeha - konkretnega smeha

Ker se pa tiče tega samopreverjanja ali gre za resnico ali blodnjo: no moreš točno vedeti, da nekaj ni res oz. da je razlika. Možgani naredijo določeno stvar tako resnično, da enostavno ne podvomiš. Tako kot shizofrenik ne pogrunta, da so glasovi v njegovi glavi neresnični.