Strah pred...

[emanuela]

Ker veliiko ljudi zamenjuje strah s fobijo, odpiram temo, v katero lahko pišete o vsem, kar vas straši.
Mene je npr strah tega, da bi kdo bil nasilen proti meni, ker imam slabe izkušnje iz otroštva in vem, da bi se branila, kar bi pomenilo, da bi jih mogoče še bolj fasala.Čeprav te situacije ni že leta in leta, imam podzavestno še vedno strah in iščem neko varnost , tudi pri tipih.Ko grem po parkingu, držim ključ v roki, s tem da je ostri del med prsti, zvečer večkrat preverim če sem zaklenjena, ...
Strah me je tudi tega, da bi kdo naredil kaj kateremu od mojih ali pa da bi se jim kaj zgodilo-v to so všteti in moji sorodniki, še psa in maček sta všteta...
Hm, strah me je tudi obstoja duhov.Mogoče so, mogoče niso, ne verjamem v butaste zgodbice, a vseeno imam strah

[Tearjerker]

Mene je strah klovnov - preprosto, pač sem kot froc gledala It in Pennywise me je zaznamoval za vedno. V isto kategorijo spadajo še mimiki, ventrilokvisti, izložbene lutke z obrazi in porcelanaste punčke. Vse te stvari so mi naravnost odurne, grozne, ne more jih gledat, ne na slikah, filmih, v živo pa še najmanj.

Strah me je vožnje z dvigali, ker imam vedno občutek da bo dvigalo obstalo in me nihče ne bo rešil ter se bom zadušila. Zato vedno po stopnicah, nima veze koliko štukov pa s koliko krame.

Strah me je bliska, tega si ne znam razložit, ampak če vidim strelo avtomatsko refleksno zaprem oči in niti pomislit si ne upam, da bi videla še en blisk. Zato v nevihti vedno rolete dol, ker postanem blazno nervozna, če vidim blisk.

Za to ne bi rekla glih da je strah, me pa zmer nervira kaj je z mojim avtom (mam kup neprijetnih izkušenj od ukradenih tablic, večkrat prepikanih gum,....) čez noč, včasih grem iz stanovanja preverit če sem res zaklenila vsa vrata.

[spice girl]

Strah me je groma in bliska- ko sem bila stara 2 leti je strela udarila v Tv, medtem ko sem gledala risanke. Še vedno se spomnim kakšen pok je bil.
Strah me je kač- najbolj odurna in gnusna žival kar jih je
Strah me je za mojega brata- vedno, ko sva bila sama doma si je kaj naredil, in sicer tako, da je bilo vedno nujno šivanje ali pa gips. Vedno, ko ga ni doma in slišim rešilca, ga pokličem, kje je.

[sirova štručka]

...

[vrtavka]

Mene je pa strah zvečer sama hodit mimo kakšnih starih pijancev, al pa nasploh velikih pijanih tipov. V lj kak podhod pa tko.

[_patchouli_]

Mene je skoraj histerično strah višine. Niti ograji se ne morem približat, na kakšnem balkonu ali kaj podobnega.
Tudi kobilic (tistih ta velikih) in podobnega skakajočega/letečega mrčesa ne maram. Postanem cela živčna, če je kje v bližini in mi potem izgine izpred oči. Ves čas mislim, da mi bo naravnost v glavo priletelo

[Limeta.*]

Strah me je vseh žužkov (najbolj pajkov) pa raznih kač, škorpijonov in podobnih stvari, strah me je kšnih resnih bolezni, da bi zbolela js al pa moji bližnji, slabo mi postane tut če vidm koga da omedli al pa kej podobnga

[Shimmie_]

Strah me je kač. Ker so mi tok grozne, pa naj bo nek navaden slepec al pa piton, jst se bom takoj začela trest
Sicer zlo rada vozim avto, ampak mam na vsake tolk časa strah, da bo nasprot mene pripeljal en kreten in se kr tko zabil vame. Strah me je tud tega, da ko me nekdo prehiteva, da se ne bo izšlo (se mi je že parkrat nardil, da se je za las vse dobro izšlo).

[lemurka]

Strah me je črvov in ličink

[nanamiša]

strah me je višine, žuželk in pajkov, nesreč

Kar se tiče pustnih mas, sploh kurentov in dvigal še sama ne vem ali gre samo za neprijeten občutek ko se srečam z njimi ali me je dejansko strah.

[Mr. Nobody]

Skoraj vse pred mano opisujete fobije. Tema je o strahovih in ne fobijah.

Strahovom, ki se recimo vežejo na nek objekt, ki sam po sebi ne predstavlja nevarnost samo oz. za katerega človek ve, da ni izvor strahu, pa ga je kljub temu strah, rečemo fobije. Torej strah pred višino je fobija, prav tako žuželke in podobne zadeve.

[nanamiša]

Jaz tega ne označujem kot bolezenski strah, kar je za fobijo značilno in mi to ne predstavlja takšne ovire, da bi mi onemogočalo normalno življenje.

torej ja jaz govorim da imam strah in ne fobije.

[_patchouli_]

Skoraj vse pred mano opisujete fobije. Tema je o strahovih in ne fobijah.

Strahovom, ki se recimo vežejo na nek objekt, ki sam po sebi ne predstavlja nevarnost samo oz. za katerega človek ve, da ni izvor strahu, pa ga je kljub temu strah, rečemo fobije. Torej strah pred višino je fobija, prav tako žuželke in podobne zadeve.

Ok, ni me strah višine. Strah me, da bi padla z višine, ker bi me bolelo. Bolje?
Maš prav, ja. Strah? Hm... Ja pol me pa ni ničesar strah Mogoče smrti bližnjih?

[sirova štručka]

...

[Jochie]

^^