Filozofsko - zakaj vidimo ravno "ta" del EM valov.

[Boris]

Vprašanje, ki se mi zdi izredno zanimivo:

Zakaj vidimo ljudje ravno ta del EM spektra, ta del, ki mu pravimo vidna svetloba, in ne nekega drugega?

Mislim, da je iz naslova teme precej jasno razvidno, da bi tukaj filozofirali, tako da tisti, ki ga to dolgočasi, naj prešalta kanal.

Obstaja seveda zelo jasna fizikalno evolucijska razlaga, ampak to bom podal čez čas, do takrat pa skušajte podati čim več različnih pogledov na to. Sam sem jih npr. v prvem razmisleku našel 5.

To vprašanje je precej pomembno pri razumevanju in usklajevanju določenih pogledov na svet raznoraznih alternativcev, mistikov, duhovnežev, ki pravijo, da vidijo auro, pa še kaj več.

Torej - podajte čimveč svojih idej, ker je prijetno. No dajmo, saj je lahko...

[Boris]

Kje ste inteligentni/inteligentne in pametni/pametne filozofi/filozofinje?

Naj podam le osnutek odgovora, da boste lažje razmišljali.

Torej, pet odgovorov, katerim pa za enkrat manjka podrobnejša obrazložitev, argumenti podkrepljeni z raznimi strokovnimi viri, itd. :

1.) kolektiv tako hoče, ker obstajajo varnostne omejitve
2.) mati narava tako hoče, ker noče, da se požremo kot hude bakterije patološko telo in ker nekako vzdržuje harmonijo
3.) individuum, ego tako hoče, pa se zavestni del možganov tega ne zaveda, ampak gre za obrambni mehanizem, ki temelji na nevednosti
4.) "beli robec" tako hoče, ker nas zajebava
5.) EM svetloba je v tem spektru močnejša in zato je energijsko varčneje, da vidimo ta vidni spekter

Izzivam vas, da o zgornjem razmislite, pa sami spredete jasnejšo sliko, ker verjamem, da je marsikatera od zgornjih precej abstraktna, večumna in marsikomu ne-jasna.

[marypa]

pač tle se mogoče folku ne da s tem ukvarjat (kr neki;) oz izguba časa, baj

[Boris]

Izguba časa je za tiste, ki ne vedo, kaj bi z odgovorom počeli, kako bi ga koristno uporabili, ali pa za tiste, ki nimajo želje po razvijanju domišljije (torej za tiste, kateri ne znajo uživati na poti sami in vzporedno s tem krepiti svojo plastičnost možganov), ali pa za tiste, ki so preveč zaposleni z resnimi zadevami (ampak taki ne bi zgubljali časa na tem forumu). Za ostale pa zna biti ta tema izjemno zanimiva in uporabna.

[Kika]

me zanima, kaj bi videli, če bi bile naše oči dojemljive za celoten EM-spekter. ker nas dejansko v plasteh prekrivajo ti žarki- vseh možnih anten, mobitelov, zvokov, ki so nam neslišni...

po mojem vidni del lahko vidimo zato, da se lahko osredotočimo na ta del naših življenj in tega izkoristimo v polnosti. pri tem pa nam tisto, česar ne vidimo naj ne bi pomagalo kaj dosti oz. bi nas samo zelo zmedlo...

[Boris]

Se ti zdi, da ljudje izkoriščajo svoje danosti in svoje življenje v polnosti?

Tisto o tem, da bi nas dodatne funkcije samo zmedle, je precej dobra ugotovitev. Naprimer, ti imaš oči in poskušaj se skoncentrirati na nekaj zavestno za 1 minuto. Kolikokrat ti bo pogled skrenil drugam? Če bi lahko zaznavala še več frekvenc na enkrat, bi morala biti tvoja sposobnost koncentracije večja, saj bi te v nasprotnem primeru preveč stvari motilo (videla oziroma slišala bi vsepolno nekih valov, kateri bi te motili pri delu). Naprimer... če se ne bi znala skoncentrirati na to, da vidiš le povprečno vidno svetlobo, bi težko vedela, kakšen človek stoji pred teboj, saj bi mu z IR senzorji prodrla pod kožo in videla, kako mu bije srce, kako se mu pretaka kri po žilah,... Pred teboj bi bil človek potem povsem drugačne oblike.

Torej, po zgornji hipotezi določeni ljudje ne bi bili primerni za posedovanje takih možganskih funkcij. Ampak ne pa tudi vsi. Če bi npr. nek človek posedoval lastnost, s katero bi videl nekomu pod kožo, oziroma bi videl toplotni spekter EM valovanja, bi lahko s pomočjo njega diagnosticirali kardiavoskularna obolenja, ipd. Zanimivo, kaj...

[Kika]

Ta ugotovitev je kar prava: velika večina ljudi (nas) življenja ne izkorišča v polnosti, ampak to je že cela druga tema.

Saj pravijo, da ljudje izkoriščamo mislim da tam okoli 5 % možganov. Sploh si ne moremo predstavljati, kaj vse bi lahko dosegli, če bi jih uporabljali več. Med temi lastnostmi bi lahko bilo tudi zaznavanje različnih delov EM spektra. Res bi potrebovali za to veliko koncentracije, da bi lahko obvladovali oz. v bistvu sploh uporabljali različne dele sposobnosti. Za normalne ljudi bi bilo po mojem mnenju to uničevalno in s temi sposobnostmi, ki jih imamo danes nam to niti približno ne bi koristilo. Potem bi se zopet lahko našli geniji, ki bi to obvladovali, vendar vprašanje, za kakšno ceno in na račun katerih drugih sposobnosti...

Zanimivo vprašanje bi pa po mojem bilo tudi, kaj vse še obstaja poleg teh zadevščin, ki smo jih ljudje do sedaj odkrili (FM, AM valovi, radarji, satelitski oddajniki...). Potem se lahko res začnemo spraševati še o dugih dimenzijah, ki lahko obstajajo v tvarini, ki je nam nedojemljiva dejansko ob oziroma čez nas.

[densy]

nm je prfoksa razlagala, še v srednji šoli da uporablamo vse možgane - na novo dokazano. da ni možn ker to so itak živci in zakaj pol enih nebi uoprablal, če se itak skos vse po teh nevronih prenaša. maš pač vsak del možganov za nekaj, samo nič pa ni sam zato da tam je in da se ne uporablja..

evo sm najdla neki:

Vsi torej uporabljamo vse možgane, toda razlikujemo se v tem, za kaj jih uporabljamo in v kakšni meri izkoriščamo njihove morebitne sposobnosti. Nekateri govorijo in pišejo več jezikov, drugi komaj obvladajo materinega. Nekateri igrajo več inštrumentov, drugi so zadovoljni z občasnim brundanjem. Repovš pravi: »Možgani so neverjetno orodje z izrednimi sposobnostmi učenja in osvajanja novih veščin. Več kot jih uporabljamo, bolj so sposobni. Več kot se učimo, lažje se naučimo nekaj novega. V mladosti so možgani izredno prožni, hitro se učijo, z lahkoto se soočajo z novimi situacijami, oblikujejo spoznanja in nove načine reševanja problemov. Te sposobnosti imenujemo fluidna inteligenca; višek doseže v mlajši odraslosti, nato pa vztrajno upada, še posebej ob pomanjkanju vaje. Možgani hkrati neprestano kopičijo znanje in veščine, ki predstavljajo osnovo kristalizirane inteligence. Ta raste ob osvajanju novega znanja ter začne upadati šele po šestdesetem letu. Več znanja in spretnosti, ki smo ga osvojili, pomeni več miselnih orodij za uspešno reševanje problemov in soočanje z izzivi vsakdana tudi v starejši dobi.«

vir

[Boris]

Densy, seveda uporabljamo vse možgane, ampak tekom celega dneva, ne pa na enkrat. Na enkrat je aktivnih le nekaj procentov možganov, ostali pa so v stanju pripravljenosti. Podobno kot mišice niso vse na enkrat napete, tekom dneva pa lahko uporabiš vse (ali pa tudi ne). Vprašanje pa bi bilo, kaj bi dosegli, če bi znali zavestno vspodbuditi vseh 100% možganov na enkrat in če bi bili le ti kolikor se le da koherentni. Znani so razni savanti in avtisti, za katere ve tudi nevroznanost, in so sposobni marsičesa, kar navaden človek ni. Tudi njim možgani nekako drugače delujejo. Npr. vnesite v googla Kim Peek.

Kika, katerega dela možganov pa ti ne uporabljaš?

[densy]

ja jest sm hotla sam povedat da je napačna una trditev ko govorijo, da človek uporablja določen odstotek možganov.. ostalo je pa še neuporabljeno k ga ne znamo aktivirat al nevemkaj..

[Boris]

Vedno je pomembno, kako interpretiraš to zadevo, ta stavek. O tem, da je "človek uporablja le 10% možganov" mit, lahko prebereš tule.
Podali so par možnosti kako naj bi prišlo do tega mita. Ampak na njihovo nesrečno srečo pa se niso vprašali, če ni tisti, ki je s tem začel, morda želel povedati, da jih uporabljamo 10% v določenem kratkem času, ne pa da preostalih 90 % sploh ne uporabljamo.

Iz knjige Poiščite svoj notranji jaz:

Težko je natančno oceniti, katere dele možganov uporabljamo pri različnih procesih, toda raziskave možganov po smrti kažejo, da dogajanja v tem organu pri različnih ljudeh niso enaka. V Einsteinovih možganih so na primer odkrili nenavadno visoko število glialnih celic v temenskem režnju. Glialne celice podpirajo nevrone, za temenski reženj pa velja, da olajšuje abstrakno mišljenje. Veliko število glialnih celic verjetno pomeni, da je Einstein veliko uporabljal ta del možganov pri razmišljanju. Vemo, da se vsakič, ko se naučimo česa novega, vspostavijo nove dendritske povezave med nevroni. Z večjo uporavo in spodbujanjem možganov med učenjem nastaja gostejša 'dendritska povezovalnost' (konektivnost). V Einsteinovih možganih so našli sledi močno razvite dendritske povezovalnosti.

Za aktivno uporabo različnih delov možganov lahko skrbimo tako, da se izogibamo ustaljenem načinu razmišljanja in se pri razmišljanju o razlličnih temah in reševanju problemov ne zadovoljimo z zaključki, ki se hitro ponudijo sami od sebe. Z vajo lahko v možganih utremo nove živčne poti in če te poti redno aktiviramo, postanejo trajne. Tudi to je en izmed razlogov, zakaj se je tako koristno udeleževati teme o razvijanju humorja (ne pozabiti prebrati pravil). Na stvari je dobro gledati drugače, kot se nam sprva zdi, da bi bilo treba. Uporaba in razpoznavanje humorja je odlična vaja za to.

[Mahagonij]

Torej, pet odgovorov, katerim pa za enkrat manjka podrobnejša obrazložitev, argumenti podkrepljeni z raznimi strokovnimi viri, itd. :

1.) kolektiv tako hoče, ker obstajajo varnostne omejitve
2.) mati narava tako hoče, ker noče, da se požremo kot hude bakterije patološko telo in ker nekako vzdržuje harmonijo
3.) individuum, ego tako hoče, pa se zavestni del možganov tega ne zaveda, ampak gre za obrambni mehanizem, ki temelji na nevednosti
4.) "beli robec" tako hoče, ker nas zajebava
5.) EM svetloba je v tem spektru močnejša in zato je energijsko varčneje, da vidimo ta vidni spekter

Izzivam vas, da o zgornjem razmislite, pa sami spredete jasnejšo sliko, ker verjamem, da je marsikatera od zgornjih precej abstraktna, večumna in marsikomu ne-jasna.

Zato ker je EM valovanje izven vidnega spektra ali preredko ali pa ne nosi dovolj informacije relevantne za prezivetje. Tipicen primer so EM valovanja kot je kozmicno sevanje...gre skozi vecino stvari in se vecinoma ne odbija zato je brez informacije za nas. Edino zares uporabno valovanje izven vidnega spekra je infrardece. Tega pa ne vidimo, ker bi veliko stalo v smislu zahtevanih receptorjev in potem se podrocje v mozganih za obdelavo teh podatkov. Ker opica ni nocna zival se posebej pa ne nocni plenilec, je bonus od IR premajhen za njegovo evolucijsko ceno.

[Boris]

Ja, s konvencionalno razlago evolucije in darvinizma si sovpadel. Sonce seva v tem delu spektra najmočneje in zato smo se prilagodili, da ta spekter najbolje zaznavamo. Predpostavka je, da bi bila prilagoditev na zaznavo drugih spektrov nepotrebna poraba energije in bi bile oči preveč komplicirane. Živo bitje se na svoj biotop prilagaja tako, da išče najboljše razmerje med največ prisotnim spektrom in kompliciranostjo očesa.

No, sedaj pa poskusi to teorijo podreti, kot jo skušam jaz.

Namig: če lahko zaznavamo več in če imamo dovolj hrane, bomo po zakonih evolucije tudi močnejši. Zakaj potem ne bi npr. hoteli biti boljši tudi drugod? Človek npr. čisto lahko biva s težo 50 kg, pa kljub temu hodi naokrog vsepolno takih, ki so težki 100 kg. Zaradi te dvakratne teže morajo več jesti in porabljajo več energije. Torej zgornja predpostavka o energijski prilagojenosti ne štima vedno. Če lahko človek po nepotrebnem vzdržujel 50 kg masti in mišic več, kot je potrebno, bi lahko vzdrževal tudi določene možganske funkcionalnosti, ki jih ne rabi venomer. Naprimer videnje aure. Ali pa morda celo direktni vid, o katerem govori Bronnikov.

[Traxie]

No pa da se jst podam svoj odgovor oz. vprasanja . Morm rect da mi je razlozitev od Mahagonija vsec in se z njo popolnoma strinjam. Ta nam pride za prezivetje najbolj prav. In najbrz vsi vemo, da so tudi bitja, ki zaznavajo drugacno svetlobo (IR, UV - no del te tud mi, ce se prov spomnim)...In tud mi zaznavamo se druge oblike valovanja (sluh), ne vem pa kako si predstavlas, da bi lahko vidl avro...In kaj to sploh je?
Zivcevje je zelo komplexno tkivo, ki ni zmozno rasti, tako kot misice, mascobno tkivo. Nevroni se ne mnozijo. Kar mamo, mamo. Mozgane lahko samo natreniramo, s tem da jih vzdrzujemo aktivne (ucenje...). Ne mormo jih razsirt, ne mormo it prek svojih zmoznosti. Savanti so samo primer bolnikov, ki jim povezave med nevroni oz. deli mozganov ne delujejo tko kot vecini ljudi. In konkretno Kim ne zna locit med pomembnim in nepomembnim. Zapomni si vse. Zalostno pa je, da tega znanja ne zna logicno uporabiti. Zna samo povedati, kaj je prebral, ceprav sam niti ne ve, kako je to povezano s svetom okoli njega.
Tud za zaznavanje raznih valovanj, mehanicnih dotikov, okusov rabimo receptorje, ki so del zivcnega tkiva. In imamo jih toliko koklikor jih mamo in taksne kot mamo (vid, vonj, voh, okus, tip). Zato drugih oblik cutenja pac nismo zmozni. Mogoce evolucija ali pa tehnika prineseta kaj novega...

[Mahagonij]

Namig: če lahko zaznavamo več in če imamo dovolj hrane, bomo po zakonih evolucije tudi močnejši. Zakaj potem ne bi npr. hoteli biti boljši tudi drugod? Človek npr. čisto lahko biva s težo 50 kg, pa kljub temu hodi naokrog vsepolno takih, ki so težki 100 kg. Zaradi te dvakratne teže morajo več jesti in porabljajo več energije. Torej zgornja predpostavka o energijski prilagojenosti ne štima vedno. Če lahko človek po nepotrebnem vzdržujel 50 kg masti in mišic več, kot je potrebno, bi lahko vzdrževal tudi določene možganske funkcionalnosti, ki jih ne rabi venomer. Naprimer videnje aure. Ali pa morda celo direktni vid, o katerem govori Bronnikov.

Tvoj protiargument temelji na zgreseni analogiji. Energijska prilagojenost je na nivoju vrste, ker razsirjen vid je nekaj kar bi vsak osebek razvil, tudi tam kjer je pomanjkanje energije. To kar pa ti govoris o debelosti je pa z okoljem(obiljem energije) pogojena sprememba posameznega osebka in ne serijska zadeva na nivoju genetike.