Spoznavanje, vstop v razmerje

[marypa]

Kaj menite, kdaj vam zdi ok, če vas moški poljubi/boža, torej izkaže neko tako pozornost, s čimer ti pove, da hoče kaj več kot samo prijateljstvo? (v dnevih/mesecih)

In kako kaj takega ustavite, če si želite zgolj prijateljskega odnosa z njim?

[jullia_]

Če mi je všeč, lahko to naredi po treh minutah. Ne vidim nobene potrebe po tednih in mesecih vztrajanja v kvazi prijateljskem odnosu, če sva si všeč, sva si všeč.

Če mi ni do tega, se pač odmaknem.

[Leonessa]

Tudi jaz se ne ravnam po času, ampak po intuiciji. Če se z nekom res ujamem in vse štima (kar na začetku defintivno mora), se ne omejujem z nekimi pogoji kot so čas in fintami začetna ignoranca kao ful zbližuje.

[Nincha II]

Če mi je všeč, lahko to naredi po treh minutah. Ne vidim nobene potrebe po tednih in mesecih vztrajanja v kvazi prijateljskem odnosu, če sva si všeč, sva si všeč.

Ah, daj no. Po treh minutah ne bi dovolila nobenemu, da se me dotika ali boža po "čudnih" mestih, ne glede na to, kako zelo mi je oseba všeč. In tudi ne vidim logike in možnosti, da ti nekdo v tako kratkem času postane všeč, kajti da bi dovolila neko božanje in dotikanje si morava z človekom postati osebnostno oz. karakterno všeč (vizualnost je postranskega pomena).

Določene stvari potrebujejo čas... in mislim, da je tudi prav tako. Kdorkoli pravi, da že po parih urah ve, da mu je oseba všeč, je za moje pojme naiven in neizkušen oz. sledi mladostniškemu nagonu.

Če bi že morala postaviti neko obdobje, po katerem bi človeku pustila, da se mi intimno približa, bi rekla vsaj en mesec (če ne tudi dlje), kajti to je zame minimalna doba, da človeka vsaj okvirno spoznaš. Kakšne tri minute, lepo te prosim.

[Tezej]

Je enkrat na neki žurki stopila do mene punca (huda za dol past) in me vprašala, če sem za foro.. Da ji bivši tip ne da miru in če lahko pol ure igrava, kot da sva par.
Seveda sem bil za foro
Bili so poljubi, božanje, dotiki...
Da sem se odločil za to je trajalo kakih 10 sekund (se mi zdi)
Če mi nebi bila kul, pa verjetno niti en mesec nebi bilo dovolj

Sicer je bilo to prvič in zadnjič, da sem jo videl. Povedati pa hočem, da lahko v določenih primerih stvar hitro steče

Če si tega ne želiš pa pač stegneš jezik in na glas poveš. Ne vem kje je tu problem

[Zvoncica]

V treh minutah mu ponavad dam roko, da se predstavim, pol me pa lahk prime okol pasu, če sva v klubu, pa se pogovarjava, pa je ful gužva...poljubi me pa lahko khmmmmm, recimo po pol ure, eni uri flirta - če res klikne, valda.

Kako sem začela z bivšimi - z enim sem se že od prej na videz poznala par mesecev, z drugim sva bila skupi po parih tednih poznanstva, enega sem poznala iz faxa, s četrtim po parih urah poznanstva.

Tako da v bistvu zelo različno...

[Led Zeppelin]

Hm, vse je najprej odvisno od energije ki nastane med dvema človekoma, če sta oba za neko zadevo oz. oba hočeta isto zadevo...se enostavno nekaj zgodi.

To zavirati ali prelagati je neumno, včasih je pač trebe dopustit da se zgodijo. Kar se pa tiče poljubov in dotikov, sam sem ponavadi najprej se poskušal dotikati dekleta, saj sem lahko lažje ugotovil če obstaja kaka naklonjenost oz. privlačnost do mene.
Kako hitro sem prakticiral to, je pa itak odvisno od kraja kjer sem spoznal punco, in na kakšen način.

Če tipu ki ga privlačiš pred obraz porineš besedo PRIJATELJ, mislim da je to že dovolj velik cockblock razlog, če pa to ne zaleže pa omeniš še KAKO JE POSEBEN IN DA BO VSAKA SREČNA DA GA BO IMELA SAM DA TI NISI PRAVA aja pa BIVŠI tud zna pomagat .

Če pa potem ne obupa, pa ne vem...kak oreng udarec po glavi.

[DiNozzo]

Če se z nekom res ujamem in vse štima (kar na začetku defintivno mora), se ne omejujem z nekimi pogoji kot so čas in fintami začetna ignoranca kao ful zbližuje.

Eno vprašanje za vse:

Tip ti je full všeč in ti naredi to finto, da se dela nedostopnega...kaj si v taki situaciji naredila?

[Leonessa]

Sem že naletela na par takih primerov in nisem nikoli vztrajala pri takih tipih, ker mi te finte ne potegnejo. Zame pomeni zdrava mera nedostopnosti to, da ima še vedno svoje življenje, hobije in obveznosti, četudi je nor name in ne prilagaja celotnega življenja meni. Ko pa se razvije iz tega zveza, pa je seveda logično, da se tudi ta nedostopnost zmanjšuje, če bi temu sploh lahko rekli nedostopnost. Že v samem štartu pa ne prenesem tiste ignorance v smislu "če jo ignoriram, bo le še bolj zagreta". Ne pri meni. Z mojim se nisva špilala teh igric, sva se ravnala po občutku in si prihranila obremenjevanje s tem ali sva si všeč itd. Enostavno ko nama je bilo do druženja, me je poklical ali pa jaz njega, in v tem letu in pol sva že celi čas dostopna drug drugemu, pa zaradi tega še vedno nisva nič manj nora eden na drugega kot na začetku.

[DiNozzo]

Zame pomeni zdrava mera nedostopnosti to, da ima še vedno svoje življenje, hobije in obveznosti, četudi je nor name in ne prilagaja celotnega življenja meni.

Kje lahko podpišem?

[black_ariella]

Če bi že morala postaviti neko obdobje, po katerem bi človeku pustila, da se mi intimno približa, bi rekla vsaj en mesec (če ne tudi dlje), kajti to je zame minimalna doba, da človeka vsaj okvirno spoznaš. Kakšne tri minute, lepo te prosim.

se strinjam! tud pri meni ne gre vse tak hitro... osebo spustim toliko do sebe, da se lahko normalno spoznava, da se vzpostavi nek normalen odnos, da se lahko pogovarjava.... če mi je simpatičen in se je dal čutit tisti "klik" med nama, potem se zgodi par naslednjih pijačk, mogoče kak sprehod, kino, druženje, itd. ... in potem po nekem času se pač zgodi kar se more - ali rata kaj več, ali pa ne rata. nisem neke zaletave sorte in ne bi mogla kar vsakemu pustit, da se me po par minutkah poznanstva dotika ali pa me celo poljublja.

[Dita-]

pri meni je čisto odvisno. mam kar dober čut za prebiranje ljudi, tako da hitro vidim ali je to to ali ni. z enim sva se spoznala na enem dogodku, kuj sem videla da je tip človeka s katerim bi se res ujela. in sem se. naslednji dan sva šla že na dejt, in tudi zabluzila. od takrat sva vsak dan skupaj, nisva še par. ne vem, pri nekaterih pač veš. začutiš kemijo in se prepustiš. pa tudi če se ne obnese... nisem tak človek da bi se nazaj držala, ker menim da s tem lahko zamudiš ogromno super trenutkov.
med tem ko z enim drugim sem hodila na kavice, žural smo ga, na morje smo šli, vleklo se je 2 meseca pa ni bilo nič iz tega. saj čutiš človeka. mar ne? jaz vem da ga.

[jullia_]

Če mi je všeč, lahko to naredi po treh minutah. Ne vidim nobene potrebe po tednih in mesecih vztrajanja v kvazi prijateljskem odnosu, če sva si všeč, sva si všeč.

Ah, daj no. Po treh minutah ne bi dovolila nobenemu, da se me dotika ali boža po "čudnih" mestih, ne glede na to, kako zelo mi je oseba všeč. In tudi ne vidim logike in možnosti, da ti nekdo v tako kratkem času postane všeč, kajti da bi dovolila neko božanje in dotikanje si morava z človekom postati osebnostno oz. karakterno všeč (vizualnost je postranskega pomena).

Določene stvari potrebujejo čas... in mislim, da je tudi prav tako. Kdorkoli pravi, da že po parih urah ve, da mu je oseba všeč, je za moje pojme naiven in neizkušen oz. sledi mladostniškemu nagonu.

Če bi že morala postaviti neko obdobje, po katerem bi človeku pustila, da se mi intimno približa, bi rekla vsaj en mesec (če ne tudi dlje), kajti to je zame minimalna doba, da človeka vsaj okvirno spoznaš. Kakšne tri minute, lepo te prosim.

Kdo pa govori o otipavanju na čudnih mestih? Itak so prva srečanja ponavadi na javnih mestih, ne spadam med tiste, ki se pustijo šlatat po genitalijah v kafičih Tudi v prvem postu je vprašanje formirano kot "poljubi/poboža", ne pa "prime za joške".

Ja, že na prvem zmenku se mi zdi popolnoma ok, če me fant prime za roko in če se vse skupaj zaključi s poljubom (lahko tudi že nekje vmes ). Če bi se z nekom dobivala cel mesec brez enega indica, da sva kaj več kot prijatelja, bi itak že obupala. Še s seksom ne čakam en mesec, kaj šele s poljubljanjem

[Black Diamond]

Ni pravila, ki bi v številki postavilo ustrezen čas za telesno zbliževanje, od nule do večmestnih cifer je variant, v katere se lahko odvija zgodba spoznavanja, sploh pa - ljudje smo itak različni kot naša prepričanja, način življenja, doživljanje stvari... Dejstvo je, da smo ženske v občutljivejšem položaju, saj po standardih, stereotipizirano veljavnih v družbi, hitro lahko veljamo za lahke, zato je pričakovano, da se bomo vzdržale, postavile razum pred strast, s čimer sooblikujemo lastno vrednost, po drugi strani pa je nemalokrat to hkrati naš obrambni mehanizem, da ne bi bile izkoriščene. Osebno nisem naklonjena seksu na prvem zmenku, one night standom, po katerih bi hotela zadržati tipa in raznim popularnim scenam, v katerih se danes ženske znajdejo velikokrat pogosteje kot v kvalitetnem razmerju z nekim pomenom in vsebino. Sploh pa, treba se je zavedati, da je seks v odnosu res važen sestavni del, a nikakor najvažnejši in prvi.. Obstajajo tudi stvari, ki jih v sodobni obsedenosti s seksom nekateri ne le da ne cenijo, pač pa še opažajo ne in sploh ne čutijo potrebe po njih.. A dejstvo je, da na stara leta štejejo ravno te, ker so pač trajnejšega in globljega značaja. No, telesno se pač morata ujeti.. To pridonese k povezanosti, naredi vaju popolnejši par.. Ponavadi, kot po nekem klasičnem vzorcu, gre poglabljanje telesnih stikov od večinoma naključnih mimobežnih dotikov na začetku do objema, zgodi se prvi poljub, sčasoma več dotikanja, na več mestih, strastnejši stiki... Napreduje se postopoma, naj bi šlo telesno spoznavanje v toku, sorazmernemu duševnemu, odnos, zgrajen na duhovni in intelektualni ravni se bi naj izražal skozi telesno zbliževanje, dlje kot sta, bolj sta povezana in globlji je odnos, ki ga gradita. Seveda kadar gre za povezovanje, katerega ozadje so resnejši nameni z drugo osebo. Takrat smo ponavadi previdnejši, ker nam je toliko bolj važno, kako izpademo v očeh všečne osebe. Ni pa izključno tako vedno edino prav, prav mogoče se začneš z nekom spoznavati, ko sta se že ujela v poljubu recimo. Osebno se nagibam k temu, da je prav puščati moškega bližje sorazmerno z rastjo in poglobljenostjo vajinega odnosa, ker sta zame telo in čutenje nerazdružljiva.. Dosti ima zveze tudi zaupanje, ki si ga pridobivaš postopoma. Determinanta poteka telesnega navezovanja stikov pa je itak tudi odnos tebe do same sebe. Odločitev, kdaj, kako in koliko sebe mu daš, je čisto tvoja, ti kot gospodar svojega telesa izbiraš in dopustiš, da si te vzame. Včasih ima ženska izostren čut za to, feeling, kdaj je čas za novo potezo, uravnava nagonske vzgibe s tem, kar se odvija v njeni glavi in če zna voditi moškega do sebe na prav način, je zmagovalka te spoznavne igre. Predvsem pa je kljub omejitvah, ki bi si jih naj postavile, pomembna spontanost. Ne načrtuj, prepusti se, ko tako čutiš in si prepričana v svoje izbire, naj se zgodi naravno, karkoli se že med vama zgodi, sploh pa moraš znati v tem uživati, sproščeno in vznemirjeno radovedna, saj gre ponavadi za najbolj čaroben, zanimiv čas vajinih časov, tisti, ki vaju sooblikuje, poveže, združi. Mnogi pravijo, da je čas spoznavanja pač najlepši. Uživaj v njegovem čaru, ne hiti. Splača se delati korake počasi, da detajlno začutiš vsakega posebej in dodobra spoznaš njega in sebe ob njem, naj igra pač traja, čim dlje.
Kar pa se tiče začrtanja meja med prijateljstvom in nekaj več, mislim, da je pač najboljše, da si jasna, odločna, da ga s svojim vedenjem ne moreš zavajati in mu vzbujati lažnih upov, če se ti zdi, da želi on več od tebe.. Beseda prijatelj mora biti poudarjeno večkrat izrečena v vajinem pogovoru, telesnih stikov se je dobro čim bolj ogniti, po možnosti mu poveš, kdo te v resnici interesira.. Nedvoumnost pa sploh zagarantiraš, če se z njim povsem odkrito pogovoriš, pač boš že znala izbrati besede, ki bodo morebitno nejasnost razčistile in izostrile pravo sliko, pri tem pa ne bo nobena stran užaljena oz. preveč prizadeta. Odkritost je pač najboljši in edini pravi način, hkrati pa je itak temelj vsakega odnosa.

[DiNozzo]

hitro lahko veljamo za lahke

Zato pa je Bog izumil poroko, da se izogneš tej trilemi.

Osebno nisem naklonjena seksu na prvem zmenku...

Čemu pa si naklonjena?

Sploh pa, treba se je zavedati, da je seks v odnosu res važen sestavni del, a nikakor najvažnejši in prvi.

Se strinjam...

Obstajajo tudi stvari...

Ki so?

Ponavadi, kot po nekem klasičnem vzorcu, gre poglabljanje telesnih stikov od večinoma naključnih mimobežnih dotikov na začetku do objema...

Se strinjam ampak mi tisto z naključnostjo in mimobežnostjo dela hude težave...ni naključnosti tukaj, vse je namensko. Ti dotiki so pomembni; kljub svoji površinskosti so še vedno usmerjeni in namenjeni ljubljeni osebi -- z njimi se izkazuje naklonjenost.

Osebno se nagibam k temu, da je prav puščati moškega bližje sorazmerno z rastjo in poglobljenostjo vajinega odnosa, ker sta zame telo in čutenje nerazdružljiva..

Točno to...

Včasih ima ženska izostren čut za to, feeling, kdaj je čas za novo potezo, uravnava nagonske vzgibe s tem, kar se odvija v njeni glavi in če zna voditi moškega do sebe na prav način, je zmagovalka te spoznavne igre.

Prosim, ne dajaj milijone let evolucije v nič. Vse ženske imate zelo izostren čut kdaj je čas za novo potezo, če vam je moški všeč. Če ne čutiš emocionalnega pritiska in si prepričana, da je tisti pravi zate, boš ti prevzela polovico bremena razmerja nase -- in tako bo lažje steklo.

Uživaj v njegovem čaru, ne hiti. Splača se delati korake počasi, da detajlno začutiš vsakega posebej in dodobra spoznaš njega in sebe ob njem, naj igra pač traja.

Ta igra naj traja do konca skupnega življenja; vedno naj bo prisotna tista esenca z začetka.

po možnosti mu poveš, kdo te v resnici interesira

opa, tega pa ne počni...nobena ženska ne sliši rada za svojo tekmico; ve to označujete z nespoštovanjem -- z nami je isto.

Odkritost je pač najboljši in edini pravi način, hkrati pa je itak temelj vsakega odnosa.

Amen (stara hebrejska beseda, ki pomeni: tako je).