Potrebujem odgovor

[Nalivnik]

Ponavadi rešujem probleme sama, saj situacijo najbolje poznam, redkokdaj se zatečem po pomoč h komu drugemu. Zdaj pa sem v situaciji, ko sama ne znam rešiti problema in se zato obračam na vas. Pa da začnem:
S fantom sva v zvezi 2 leti in pol. Noro sva se ujela, preživela krasni 2 leti, z malo prepiri in veliko zabave. Uživala sva vsak trenutek, ki sva ga preživela skupaj, skratka vse je bilo popolno. Potem pa je januarja letos prišla moja kriza. Nisem se mogla sprostiti, bila sem slabe volje, brez želje po seksu. Skupaj sva to preživela, čeprav je njega zelooo žrlo, a mi je pomagal. Spet je bilo vse po starem, nadaljevala sva najino pravljico. Ta se je skozi obe leti začela spreminjati, saj sva iz zaljubljenosti prešla na tisto bolj resno različico. Tako nisva iskala samo zabave, ampak so s tem prišle tudi druge stvari. Veliko manj sva imela tudi romantičnih trenutkov, veliko manj sva se "štimala" en za drugega. Nekako znano je bilo, da sva par, da sva skupaj in da se ne moreva izgubiti. Potem pa je prišel konec šole in kakšen teden sva preživela ločeno. Ko sva se ponovno srečala, sem doživela šok. Rekel mi je, da ni več zaljubljen vame oz. da je v sebi izgubil tiste metuljčke, ki so mu prej skakali po trebuhu. Povedal mi je tudi, da me ne bi rad gledal take kot sem, da se tako močno trudim zanj, on pa mi tega truda ne vrača. Rekel je tudi, da sem najboljša punca na svetu in da take zagotovo ne bo našel nikjer. Imel je solzne oči in le s težka je govoril. Sama tega nisem pričakovala, zato sem doživela šok. Padla sem v jok in mu povedala svoje mnenje. Povedala sem mu, da si življenja brez njega trenutno ne predstavljam in da naj poskusiva še enkrat obuditi njegove metuljčke. Privolil je.
Tisti vikend sva preživela ločeno. Zelo malo sva se slišala, saj je bil na festivalu. Ko je prišel domov pa mi je takoj povedal, da me je pogrešal in da si tudi on ne predstavlja kako bi bilo brez mene. Ko sva se pogovorila kaj vse bova spremenila in obrnila na bolje, so se začeli zlati dnevi. Uživala sva vsak trenutek, ko sva bila skupaj, vsako sekundo telefonskega pogovora. Vse do nedelje, ko smo imeli nek dogodek in sem bila jaz zares zelo tečna. Nisem bila naspana, bilo je vroče. Od takrat naprej se je spet čudno vedel, tudi danes, ko sva bila spet skupaj. Pogovorila sva se o nedelji, sama sem se mu opravičila za moje reakcije, ki res niso bile potrebne. Čeprav sva danes uživala tudi v postelji, se mi je zdelo, da ga nekaj še vedno muči oz. da nekaj med nama vseeno ni vredu. Ko sem mu to omenila, je rekel, da je verjetno faks, ker ima jutri izpit.

Sama pa imam v glavi nešteto vprašanj, na katere si ne znam odgovoriti. Včasih se zavedam, da sem za najino zvezo pripravljena narediti veliko več kot on, se večim stvarem odpovedati. Počasi me je to začelo malo motiti, a sem požrla. Vem, da bi brez njega veliko več potovala, saj sem nora na potovanja, a se jim včasih zaradi njega (da sva skupaj) odpovem. Sprašujem se tudi, če je to vse, kar lahko imam, če obstaja kje še kdo, ki bi me imel rad tako močno, kot bi jaz imela njega. In sprašujem se tudi, če imam lahko jaz rada koga tako močno, kot imam rada njega. Čustveno sem zelo navezana nanj, zato ne vem, kako bi se znašla brez njega. Je mogoče rešitev ta, da si vzameva kakšen mesec zase, da vidiva, če sva lahko en brez drugega? Kaj narediti v takem primeru?

Vem, da sem bila dolga, ampak res ne vem kako bi to skrajšala. V glavi se mi pa tako ali tako podi še 1000 vprašanj...

[delusional]

em, tale tip ima neke svoje razloge, ki mogoče nimajo toliko veze s tabo. kaj se mu v resnici dogaja, ti ne bo povedal, ampak bo naredil tako, da boš za konec zveze izpadla kriva ti in tvoje obnašanje, v resnici pa sam marsikaj skriva. ti pa vidiš njega kot popolnega in si se pripravljena na glavo postavit da ga obdržiš. na koncu pa ti bo prodal en tak poceni izgovor:" ti si super punca, ampak jaz ne čutim več metuljčkov".

[tmis_]

Povedal mi je tudi, da me ne bi rad gledal take kot sem, da se tako močno trudim zanj, on pa mi tega truda ne vrača. Rekel je tudi, da sem najboljša punca na svetu in da take zagotovo ne bo našel nikjer. Imel je solzne oči in le s težka je govoril.

Ko ti začnejo s takimi, že veš, da je konec blizu. Kao si ful v redu, se ful trudiš in si ful dobra, ampak on pa se iz čiste dobrote umika, ker te ne želi prizadeti. Čist sigurno, ja.
Konec vajine zveze se približuje.

[Nalivnik]

Ravno tega se najbolj bojim, ker mislim, da bi lahko prišlo do tega. Zato pa sem čisto zmedena in še sama ne vem kaj bi sama s sabo. Veliko se sprašujem kako bi bilo, če ne bi bila več par, koga vse bi pogrešala (z njim sem dobila tudi kar lep kup novih prijateljev, poleg tega ima pa super družino in sem prav tako navezana na njih), kako se bom znašla sama.
Po drugi strani pa se sprašujem tudi, če si to res zaslužim, če sama nisem zmožna dobiti nekaj več in nekaj, kar bi mi bolj ustrezalo. Poleg tega pa ugotavljam, da vedno, ko pomislim kaj bi brez njega počela, si rečem: potovala, uživala s prijatelji, bila nekaj časa samska, da si naberem nove energije in da se malo izživim. Probavala bi nove stvari, ki jih zdaj ne morem početi. In potem se sprašujem kaj je močneje; moja čustva do njega, ali želja po vseh stvareh, ki sem jih zgoraj naštela...

[v-e-s-n-a]

Mislim da je boljše, da končata zvezo.
On ti je itak povedal, da več ne čuti metuljčkov...torej so vsi ti zadnji dnevi, le še njegova prezveza. On je bil verjetno te zadnje čase s tabo prijazen samo zato, da bi tebi ustregel. Ne zato, ker bi spet kaj čutil do tebe.

In verjetno so te tvoje krize prevelik zalogaj zate. 1x ti je bil pripravljen pomagat in ti stat ob strani, da bi se pa to večkrat dogajalo, pa verjetno ve, da nebi imel živcev za to....in kaj to pove? Da te nima dovolj rad, da bi ti stal ob strani in ti pomagal.

[**LiTtLe StAr**]

Mogoče mu pa res gre na živce že to, da mora svojo punco skoz gledat slabe volje, namesto da bi bila vesela.... Ne vem, sklepam po sebi, ker je meni moj že tud velikokrat rekel, da ne morem nikoli biti dobre volje ko sem z njim... čeprav, jaz zaradi drugačnih razlogov! Ampak po moje ga res ta slaba volja odvrača, ker je preveč negativnosti, in to lahka človeka sprav v "depresijo" oz išče izhod ven.

[Nalivnik]

Saj nisem več slabe volje, to sem mela krizo januarja, 1 mesec. Potem sem bila spet dobre volje in taka kot ponavadi...

[**LiTtLe StAr**]

če si zadost karakter pa dovolj močna, potem si vzami pavzo, pojdi nekam na potovanje magari, sej si rekla da rada potuješ. Ko boš prišla nazaj, boš lahko razmišljala bolj s trezno glavo in drugače. Mogoče pa potem niti tebi ne bo več do njega Če ne pa ti ne znam svetovat, ker še sebi komaj znam pomagat

[v-e-s-n-a]

Tudi jaz svetujem, da se posvetiš sebi in narediš nekaj, kar tebe osrečuje: pojdi na potovanje! Ker če se boš konstantno podrejala njemu in njegovim željam, zase pa nič ne boš naredila, bo to slej kot prej spet bil razlog za prepir, slabo voljo....

[Ajča]

em, tale tip ima neke svoje razloge, ki mogoče nimajo toliko veze s tabo. kaj se mu v resnici dogaja, ti ne bo povedal, ampak bo naredil tako, da boš za konec zveze izpadla kriva ti in tvoje obnašanje, v resnici pa sam marsikaj skriva. ti pa vidiš njega kot popolnega in si se pripravljena na glavo postavit da ga obdržiš. na koncu pa ti bo prodal en tak poceni izgovor:" ti si super punca, ampak jaz ne čutim več metuljčkov".

Se strinjam
Mislim, da je v ozadju mnogo več in glede na to kako ti gledaš na zvezo (vse popolno, vse super) + se še tako trudiš, menim da tip razmišlja o stvareh, k se ti sploh ne sanjajo.
Vzemi si čas zase in se posveti sama sebi, ter se razvajaj. Pojdi na potovanje, pojdi s prijateljicam na morje,...

[si05400]

Pozdrav,

metuljčki zaljubljenost to traja tja do dve leti. Potem je pa kemije konec takrat ostanejo potrebe enega in drugega ter pogovor, zaupanje, izpolnjevanje življenskih ciljev ter pomoč en drugemu. Saj na seks nisem pozabil .
V tem stilu se pogovorita, če se tebi in njemu to zdi smiselno. Drugače bo vse skupaj razpadlo tako ali tako.

[majchika*]

se povsem strinjam s tem kar je napisal si05400.
tudi jaz sem bila že doživela podobno zgodbo kot ti, za mene je takrat bila prva izkušnja. po nekje 2 letih so minli tisti mehurčki in s partnerjem sva se začela vedno pogosteje prepirat, tudi mi2 sma si vzela pavzo, katera je učinkovala mogoče par dni, potem pa je bilo enako.
pretrpela sem ogromno, vendar me je vedno držalo pri njem to da sem ga imela rada, in s časoma spoznanje, da mehurčki niso vse, zaljubljenost mine, če sta za skupaj se to počasi spremeni v ljubezen, v kateri se je potrebno prilagajat, si zaupat in, ne samo gledat kaj je pomembno tebi, si dat prostost. verjemi da boš v vsaki zvezi prišla do te točke ko neboš vedla kako naprej, zato se po mojem mnenju iskreno vprašaj, če je res to to.in če je se res potrudi za njega. seveda če veš da je tudi njemu do tega, če čutiš v sebi da ni se tudi jaz strinjam z ostalimi, da bo zveza najverjetneje prej ali slej razpala.

ne dovoli pa mu, da bi delal s tabo tako kot bi hotel:).
po mojem je vajima zveza odvisna tudi od tega koliko sta stara in zrela.

[DiNozzo]

Ponavadi rešujem probleme sama, saj situacijo najbolje poznam, redkokdaj se zatečem po pomoč h komu drugemu.

Tudi najboljšim se kdaj pa kdaj zalomi...bom napisal kar se meni zdi, potem pa ti presodi.

S fantom sva v zvezi 2 leti in pol.

Rabil bi še več podrobnosti: tvoja&njegova starost, kolikokrat na teden sta se videla ob začetku zveze...ali je ta intenziteta upadla. Najpomembneje pa je to ali stvari jemljeta za samoumevne (ali puščata da se razmerje stihijsko razvija, ali aktivno sporočata drug drugemu svoja stališča in perspektive).

Potem pa je januarja letos prišla moja kriza. Nisem se mogla sprostiti, bila sem slabe volje,...

Ali je bil vzrok tej krizi zunanji ali notranji (med vama)? Ali je tvoje zanimanje zanj upadlo pod "kritično mejo"?

Spet je bilo vse po starem, nadaljevala sva najino pravljico. Ta se je skozi obe leti začela spreminjati, saj sva iz zaljubljenosti prešla na tisto bolj resno različico. Tako nisva iskala samo zabave, ampak so s tem prišle tudi druge stvari.

Pa ti je bila pravljica sploh všeč ali si želiš več (druge stvari)?

Veliko manj sva imela tudi romantičnih trenutkov, veliko manj sva se "štimala" en za drugega. Nekako znano je bilo, da sva par, da sva skupaj in da se ne moreva izgubiti.

Precej sta zapadla v rutino, a ne? Pa si nista znala več popestriti skupnih trenutkov. Koliko sta bila skupaj?

Ko sva se ponovno srečala, sem doživela šok.

Težko verjamem, da nisi že prej opazila znakov...zato, ker praviš, da je prva zaljubljenost minila.

Povedal mi je tudi, da me ne bi rad gledal take kot sem, da se tako močno trudim zanj, on pa mi tega truda ne vrača. Rekel je tudi, da sem najboljša punca na svetu in da take zagotovo ne bo našel nikjer. Imel je solzne oči in le s težka je govoril. Sama tega nisem pričakovala, zato sem doživela šok. Padla sem v jok in mu povedala svoje mnenje. Povedala sem mu, da si življenja brez njega trenutno ne predstavljam in da naj poskusiva še enkrat obuditi njegove metuljčke. Privolil je.
Tisti vikend sva preživela ločeno. Zelo malo sva se slišala, saj je bil na festivalu. Ko je prišel domov pa mi je takoj povedal, da me je pogrešal in da si tudi on ne predstavlja kako bi bilo brez mene.

Na zelo lep način ti je povedal, da se te je naveličal, ker si vedno na voljo...in po enem vikendu si je premislil. Kje je njegova hrbtenica?

Ko sva se pogovorila kaj vse bova spremenila in obrnila na bolje, so se začeli zlati dnevi.

Kaj vse se da rešiti z malce dialoga. Kdo je sklenil kompromis - ali si se postavila zase in za svoje potrebe; bosta šla na kakšen doooolg izlet?

Vse do nedelje, ko smo imeli nek dogodek in sem bila jaz zares zelo tečna. Nisem bila naspana, bilo je vroče.

A veš, ob nedeljah ni kar nek dogodek...takrat se ponavadi marsikaj dogaja --- v nekaterih družbenih sferah so nedelje svete; ali je bil ta dogodek zanj pomemben? Še vedno bi lahko malo prej odšla s tega dogodka, če ti je bilo prevroče in če si bila neprespana --- ali pa bi odpovedala svojo udeležbo; če pa res ne gre drugače se pa opravičiš in se umakneš na samo.

Čeprav sva danes uživala tudi v postelji, se mi je zdelo, da ga nekaj še vedno muči oz. da nekaj med nama vseeno ni vredu. Ko sem mu to omenila, je rekel, da je verjetno faks, ker ima jutri izpit.

Koliko je pa dečko star, da verjetno ne ve kateri problem ga muči...

Včasih se zavedam, da sem za najino zvezo pripravljena narediti veliko več kot on, se večim stvarem odpovedati. Počasi me je to začelo malo motiti, a sem požrla. Vem, da bi brez njega veliko več potovala, saj sem nora na potovanja, a se jim včasih zaradi njega (da sva skupaj) odpovem.

Aha...stvari so se nakopičile in jih s pogovorom nisi razčiščevala in je nenadzorovano bruhnilo na plano. Tvoj dečko bi bil povsem sposoben preživeti nekaj tednov brez tebe; ampak če je ljubosumje posredi in če ni zaupanja, potem je pa težko.

[Bebby]

Ko ti fant enkrat začne nakladat, da si ti predobra zanjga itd, je konec zeloooooo blizu. To so neke finte katerih ne bom nikoli razumela sicer, ampak v redu.

Nimaš kaj, zveza je zapadla v rutino, lahko da je on spoznal kakšno drugo in je spet začutil metuljčke (upam da si ne domišlja da bojo pa pri tej trajali večno) in zdej bo zadevo speljal na tebi najmanj boleč način (ne ljubica, nisi ti kriva...ti si res najboljša).

[neenchy]

uff poznano, tako se je končala moja prešnja (prva) resna zveza, posveti se sebi..in upam, da se izgre najbolje zate...