Iskrenost in zaupanje?

[skinny]

Nisem bila prepričana kam bi dala tole temo, pa sem se odločila da kar pod Ljubezen in seks. Ker se gre dejansko o ljubezni in zaupanju.

Včeraj sem gledala eno zanimivo oddajo. Kaj vse bi človek povedal za denar. No, da razložim o čem se gre.
Človeka ( v včerajšnjem primeru moškega ) so priključili na detektor laži in ga spraševali zelo osebne stvari. Za vsak pravilni odgovor je dobil kar veliko vsoto €. In vprašanja so postajala vedno bolj osebna.
Da povem primer vprašanja:

"Ali vas vašo dekle privlači brez make-upa?"
"Ali imate katerega od vaših otrok rajši kot drugega?"
"Ali bi zapustili partnerico, če bi zato živeli 10 let dlje?"
"Ali vam je ljubezen pomembnejša kot denar?"

...

In moški je dejansko povedal točno ta vprašanja, ki so jih hoteli ljudi slišati ( Ne, dekle ga ne privlači brez make-upa, enega otroka ima rajši kot drugega, itd. ). Njegovo dekle, ki je bilo seveda prisotno v studio je bilo celo šokirano in je majalo z glavo. Dejansko jo je tip osmešil pred televizijo in za to še mastno zaslužil, saj se nobenega vprašanja ni zlagal.

Zdaj pa, da vam razložim kaj sem hotela s tem povedati...
Punca ni imela pojma, da hodi z moškim, ki bi jo takoj zamenjal za denar in jo pustil ob priložnosti za svoje dobro. Vse je izgledalo popolno in mu je zaupala.

Zdaj pa moje vprašanje za vas:
Se dejansko kdaj vprašate, če vašega partnerja res do potankosti poznate in bi za njega dale roko v ogenj?
Ali gradite zvezo res samo na iskrenosti in zaupanju ali imate vseeno kakšne skrivnosti, za katere mislite, da je boljše, da jih partner ne ve?

Iskrenost in zaupanje. Koliko to v resnici šteje?

[kr.ena]

Tole mi zgleda kot neka skrajno glupa, manipulativna oddaja. Česa vsega si ne zmislijo!

"Ali vas vašo dekle privlači brez make-upa?"

Karkoli bi rekel, ne bi bila užaljena, ampak dvomim, da bi odgovoril nikalno, ker večinoma sploh ne opazi, če sem našminkana ali ne.

"Ali imate katerega od vaših otrok rajši kot drugega?"

Nimam otrok. Ampak verjamem, da se ljubezni ne da meriti z bolj ali manj, kvečjemu imaš nekoga rad na drugačen način.

"Ali bi zapustili partnerico, če bi zato živeli 10 let dlje?"

Do kraja bedasto vprašanje. Nerealno.

"Ali vam je ljubezen pomembnejša kot denar?"

Odvisno. Če izbiram med tem, da nimam nič denarja in umiram od lakote, bi verjetno izbrala denar, ne? Nagon po samoohranitvi načeloma prevaga pred nagonom po sprejetosti in ljubljenosti.
Načeloma je pa odgovor v vsakem primeru, da je ljubezen pomembnejša, dokler imaš vsaj toliko denarja, da zadovoljiš osnovne biološke potrebe.

Prav gotovo je bil tipu denar pomembnejši od vsega ostalega; to bi lahko njegova bejba vedela že takoj, ko se je prijavil v tako oddajo. Pa saj je najbrž ona ista.

[freaky]

Jaz se zavedam, da svojega partnerja ne poznam do potankosti, se mi zdi, da človek le lahko zadrži zase kakšno skrivnost, jo ne izda nikomur in s tem tudi ne škoduje drugim. Tudi jaz imam skrivnosti, kakšne skrite misli, za katere vem, da jih ne bom izdala nikomur. Zakaj? Ker se te stvari tičejo samo mene, drugim s tem ne škodujem, prav tako pa fant nima nobene vloge pri tem.

Torej, v kolikor se te skrivnosti ne tičejo partnerja ali samega odnosa, se mi ne zdi popolnoma nič narobe, če kakšno obdržiš zase. Kar se pa samega odnosa tiče, se mi zdi pa fer, da se pove vse, kar te moti. Koliko je pa resnice v tem, kar se drugim pove, pa ve samo vsak posameznik zase.

[skinny]

Punca je dejansko mislila, da bo odgovoril ravno nasprotno in bo dokazal njuno ljubezen itd.

Pa nisem hotela, da se debatira o oddaji pač pa o tem koliko dejansko mislite, da poznate vašega partnerja? Pa koliko date na iskrenost.

Oddajo sem dala samo za primer kako se ljudje lahko motijo o svojem partnerju pa živijo z mislijo, da je vse v najlepšem redu.

[kr.ena]

Potem se pa kar strinjam s Freaky.

[punkie_]

meni se ta vprašanja se ne zdijo nek pokazatelj koliko nas ima naš partner rad. malo pozabljamo da smo vsi krvavi pod kožo, da je vsak človek zase in da ne hodimo okoli s partnerjem kot siamski dvojčki ki ne morejo nič početi en brez drugega. tud mene moj fant ne privlači če se en mesec ni skopal in je ves zaraščen in zanemarjen. pa naj kera reče da jo to privlači no. in če me to ne privlači še ne pomeni da ga nimam rada. globoko v sebi je še vedno on, samo če bi hodil okoli kot klošar se verjetno niti poznala nebi.

[small_star]

Priznam... svojega fanta ne poznam do potankosti. V malo manj kot 8 mesecih ga še nisem uspela spoznat do vsake podrobnosti. Vidiva se 1-2x na teden. Če pa bi se lahko videvala vsak dan, bi ga poznala bolj podrobno. Z moje strani ni skrivnosti, za katere bi menila, da je bolje, da jih ne ve. Drugače najina zveza temelji na iskrenosti in zaupanju.
Pa še odgovori na tista vmesna vprašanja:
- vem, da ga privlačim bolj, če imam na sebi manj make-upa; mi je sam to povedal (manj ga imam, bolj sem mu všeč)
- otrok še nimava...
- ne, fanta ne bi zapustila, če bi lahko zaradi tega živela 10 let več
- ja, ljubezen mi pomeni več kot denar; če bi imela rajši denar, definitivno ne bi bila z mojim dragim in bi iskala fanta z več denarja na računu.
Meni iskrenost in zaupanje v zvezi pomenita največ. Čim začne zveza rasti na lažeh in nezaupanju, se podere kot hišica iz kart.

[rammsteingirl]

evo, small_star je zelo dobro napisala.
tudi sama, glede na to, da sva skupaj že več kot 2 leti, svojega še ne poznam do obisti.

tudi meni se zdi, da je smisel zveze oz. grajenja le-te v zaupanju in iskrenosti.

[kr.ena]

Nikoli se ne moreš poznati do obisti. Še sam sebe ne, kaj šele koga drugega.

[cioccolatina*]

jz sem prepričana, da ga dobro poznam... ker sva par, ki se veliko pogovarjava in vem da sva iskrena drug do drugega, ker se včasih tudi skregava, ker nama kakšen odgovor ne paše....
glede tega pa.... verjamem, očitno je bila njuna zveza utemeljena na lažeh in neiskrenosti...
glede na to, da sva skupaj že 5 let, mislim, da ga dobro poznam in on mene...
edina stvar, ki je ne vem oz. njegovi družini je dekliški priimek njegove mame...

nene... mislim da je temelj odnosa res pogovor, iskrenost in jasno postavljene meje odnosa... midva si res zaupava in si poveva tudi stvari, za katere veva, da bo najin partner ponorel, če jih bo zvedel... pa ne ponori

[*frisko*]

nobenega človeka ne moreš poznati do potankosti, vsak človek ima svoje skrivnosti. in to se mi ne zdi nič slabega. če imam sama kakšno skrivnost, ki jo mogoče želim deliti s kom, to nikakor ni partner, prej najboljša prijateljica oz. prijatelj ali brat.

kar pa se tiče iskrenosti in zaupanja ... ja to dvoje je (recimo da) predpogoj za zrelo in odgovorno zvezo, ki obeta. če partnerja drug do drugega nista iskrena in si medesbojno ne zaupata, tudi na čem drugem težko gradita. vendar pa sem mnenja, da res to "popolno" iskrenost in zaupanje doživiš samo enkrat v življenju-pri prvem resnem partnerju (ker stvari šele spoznavaš in je vse prvič, želiš, da zveza uspe ... ). če je tvoj prvi resni partner tudi tvoj edini in tisti "za zmerej" pa še tolk boljše sicer to sklepam na podlagi svojih izkušenj in res iskrena sem bila samo pri prvem. mogoče bom še enkrat, pri tistem, za katerega bom vedela, da je tisti pravi

[*LooBika*]

Za nobenga cloveka ne mores dat roke v ogenj..za nobenga ne mores bit 100% preprican.. drugac pa js osebno mojemu zaupam, ker najina zveza temelji na pogovoru in iskrenosti..dost se pogovarjama, sproti resujema tezave, tk da nekih konfliktov se nisva imela...
Drugace pa glede make-upa, njemu je dovolj ce uporabim le maskaro, to mu je vsec, ker baje tko lepo poudari moje oci..
njega ne bi zapustila, ce bi lahko zivela 10 let vec, trenutno ga ne bi zamenjala za nic na svetu
in ljubezen mi pomeni vec kot denar... ce bi gledala na denar, potem bi si tud zbrala taksnega tipa, za katerega bi vedla da imam korist od njega..ampak men je pomembno bolj, da se s clovekom razumem, da se lahko z njim pogovarjam o vsem, da mu lahko zaupam, da vem da se lahko nanj zanesem in da lahko z njim zivim normalno zivljenje...

[Interspar]

Huh, tu pa manjka kup podatkov (koliko časa sta skupaj, koliko sta stara, v kakšnih razmerah živita). Najbolj važen je, koliko časa sta že skupaj. Skoraj prepričana sem, da bi bili iskreni in nasprotni odgovori na ključnih točkah v njunem življenju.
Napr: ob poroki
ob rojstvu otroka
ob rojstvu drugega otroka.

Partnerja težko poznamo čisto do krvi, saj še sebe ne poznamo. Ljudje se spreminjamo. Nekaj časa ti je nekaj všeč, potem se pa naveličaš in ti godi nekaj drugega.
Ponavadi se poznamo toliko, da postanjejo partnerji predvidljivi. In ker imamo radi vsi varno in mirno življenje, niti ne moremo vedno povedati (ko je družina nemalokrat ni niti časa niti priložnosti), ko se nam okus spremeni. Včasih se celo okus spremeni, ne da bi vedeli kdaj, kar naenkrat je drugačen ... Ampak tako je. Me zanima, koliko jih je, ki bi po 40 letih zakona z istim in se že res zavedaš svoje smrtnosti, iskreno žrtvovale 10 svobodnih let.

Mislim, da so to povsem irelevantna vprašanja za dobro partersko zvezo. In še nekaj. Partnerska zveza je vedno v sedanjiku in pretekliku, prihodnost pa je nepredvidljiva - tako kot mi. Edini recept je tolerantnost.

Banalen - realen primer: Ko spiš s fantom, recimo, da sta skupaj šest mesecev, se ti zdi nadvse prikupno ( ko prespi pri tebi sem in tja kdaj), kako med spanjem škripa z zobmi. No, po šestih letih, vsako noč, to ni več prikupno. Tvoj okus se spremeni, ampak imata dva otroka, moški se je med tem zredil ( in ti nimaš časa za frizerja vsak teden), Mlajšega otroka je treba vozit k logopedu, starejšega pa na ortopedsko telovadbo ...
V mestu je gneča, oba delata najmanj do 16h. Zvečer je treba pripravit večerjo, pregledat, kaj je starejši delal v šoli, mlajši razlaga, da mora zjutraj odnesti čim več škatlic v vtec. Starejši se za silo že sam tušira, mlajši še ne, vmes, ko gledaš zvezke, se stepeta, umiriš prepir, mož se opeče, ko poskuša pomagati pri kuhanju, razbije se skleda, ki ti jo je za poroko dala pokojna babica, starejši tuli, da je pozabil pidžamo v kopalnico, mlajši je že tako lačen, da bi takoj jedel, mlajši se noče stuširat, zmenita se za kompromis, da ga umiješ z brisačko. Ampak je že kuhano, se usedete in pojeste, nekaj hrane pade na tla, polije se sok po pižami starejšega - polil je mlajši, spet se skregata, nekako pa vseeno teče .... oba sta kot čebelici, servisirata družino ...
A razlagam naprej?
Niti ni treba, ane, skratka, enkrat potem otroka zaspita. Zdaj je treba narediti še vse ostalo, da bo družina zjutraj čista zapustila dom. Torej daš v pranje (posortiraš perilo, da se ne zapere), zložiš posušeno perilo iz sušilca, zlikaš stvari, ker ima eden nastop, mož sestanek, ti pa ... Kje si že? Ah, saj je vseeno, nekaj se že najde zate, a ne.
Potem je potrebno pospraviti kuhinjo, pomiti po tleh, ker se bo sicer naslednje jutro vsa družina prilimala na sok na tleh ... Ura je polpolnoči, ti se briješ pod tušem, da ne bo potrebno zjutraj, oblečeš tisto, kar imaš za spat in še preden padeš na posteljo, zaspiš. Zjutraj opaziš, da si že spet pozabila popiliti noht, ki se ti je zalomil, ampak je toliko opravkov, da si misliš, da boš že kasneje enkrat ... In kje je tu pogovarjanje?
Ga ni! In če res ne paziš, si v enem letu tako odtujen od partnerja in od sebe, da niti sam sebe ne spoznaš, kaj šele, da bi poznala partnerja.

Sorry, sem bila dolga, samo sem imela kar veliko za napisat


O scenarijih, montažnih trikih ipd v tovrstnih šovih pa niti ne bi razpredala. Gre za populističen pristop, ampak saj smo vendar na cosmo forumu, a ne ....

[||MuCkAa]

Oddajo vodi Jerry Springer, za anglesko televizijo (se mi zdi ) - ce mislive isto seveda. Temelji na provokaciji in na tem, koliko se je clovek pripravljen "razgaliti" za denar. Vprasanja so tipa - se ti zdi sestra tvoje zene lepsa od nje, si zeno kdaj prevaral, si bil kdaj pri prostitutki, sovrazis brata, ali vedo da si gej, itd.

Glede vprasanj pa... vsak clovek ima svoje skrivnosti. Nobenega ne poznas in ne spoznas do konca. Lahko pa ga spoznas dovolj, da normalno fukcionirata

[~NIA~]