Nesrečen v zvezi

[mr i]

Najpej lep pozdrav vsem.Nisem našel nobene podobne teme, zato sem se odločil da vam zaupam svoje probleme in upam da mi bo kakšen iskren nasvet pomagal.V naprej se zahvaljujem.

V zvezi sem s partnerko skoraj dve leti.Na začetku sva imela dosti problemov.Eden od njih je bil tudi ta da sem pred njo hodil z njeno prijateljico s katero sva se razšla.Vse je bilo dobro in tudi zaupal sem ji.Povedal ji da jo iskreno ljubim 100 krat na dan.En čas sva zvezo skrivala pred ostalimi, ker je sama tako hotela.Kmalu za tem se je moja pravljica začela zapletati.Hotel sem da se nehava skrivati in to po številu neuspehov tudi dosegel.Takrat se je začelo.Opazil sem da mi malo laže.Najprej tega nisem razumel ampak sem upal da se spremeni.Opazil sem tudi da me nič ne posluša.Sama mi je prepovedala da se slišim z bivšo in tudi to sem storil.Na tak način mi je bivša zamerila,ampak sem vedu da je to edini način in da ne morema biti niti prijatelja.Če sem ji sam kaj rekel me ni poslušala in točno to storila.In povedala kom da kakšen sem.Da ji prepovedujem stvari.Bil sem mnenja da je tako tudi prav.Nikoli ji nisem lagal in ji vsako stvar poskušal razložiti,čeprav neuspešno.Zgodilo se je tudi da sem dobil kakšno klafuto in nikoli vrnil udarec ker nisem tak po naravi.Rodil se nama je ne načtrtovani otrok.Tega otroka ljubim in bi zanj naredil vse.Preselili smo se.Začeli ustvarjati normalno družino.Sam sem poskerbel za vse stvari, ker sem vedel da ona nima od kot saj še hodi na fax.Vse to sem naredil iz ljubezni do njiju. Začelo jo je vse motiti. Kako jem,kako se umivam,kako kuham,kako se obnašam.poslušam žaljivke na moj račun.Če pridem med službo domov kaj iskati me nadere,nima več časa zame da me pokliče.Za prijateljice si ga pa najde.Ni več stvari da bi jo naredil prav.Ko končam službo in pridem domov me sploh noče pozdravit.Večkrat sem ji poskušal razložiti da imam čustva in da me boli vse to pa ni zaleglo.Včasi sem raje pobegnil ven da me ni videla kako sem bil žalosten. Zame je to postalo normalno in vsakdanje. Bal sem se dneva ko se bo moja meja tolerance spustila.Zgodilo se je. Pridem domov in se umijem in hočem vzeti v naročje svojega otroka da ga malo pocartam.Brez pozdrava mi ona reče da naj ga pustim na mir.Neka iskrici mi je preskočila.Počutil sem se ničvrednega in dobesedno popizdu.neznam opisati kako sem se počutil.Kot bi mi nekdo hotel nekaj notri v meni odtrgati.Zdaj pa rabim vaš nasvet.So to stvari ki se dogajajo vsem ali samo meni? Naj vstrajam ali se udam?Sam sem prišel do točke, kjer ne vem več kaj je prav.
Vsako vaše iskreno mnenje je dobrodošlo.
Hvala

[Zvoncica]

Hmmm ona te jemlje za popolnoma samoumevnega. Če je prepozno ne vem...svetujem ti, da jo malo pustiš na miru in se ohladiš v odnosu do nje.

Če bo njej to kul, je itak brezveze. Če se bo začela truditi, hvala bogu.

Vso srečo

[*purple*]

jst pa mislm, da tole ne bo šlo.očitno je da se je ženska totalno ohladila in zdej je na tebi da se rešiš iz te godlje tako da greš stran, drugače si boš samo uničil življenje.
v tem trenutku ima ravno kolegica isti problem, oziroma njen "fant"-je namreč še v površinsi "zvezi" s punco s katero imata dva otroka, pa jima niti malo ne laufa.zbira pogum, pa se ne upa stran, zaradi tega da nebi izgubil otrok.
Vsekakor je tole težka situacija in je treba dobro premislit kako in kaj naprej.samo vztrajat nekje, kjer se opazi da ni več nič, je brezveze.Samo podaljšuješ vse skupaj, rešilo se pa pomojem ne bo nič, ker ko se enkrat ohladi se ohladi za zmerej...
vem, kruta rsnica ampak vseeno...treba je razmislit kaj in kako za naprej..

[Tigi]

Ja res je ja...smem prašat koliko si star? pa to sploh ni važn kaj te to spoh sprašujem...v vsakem primeru si premlad, da bo tako živel še naprej...škoda...res...
Pojdi preč čeprav ke težko ker jo ima rad...ampak zaradi sebe moraš to storiti ker to sploh ni ljubezen in življenje...ampak vseeno tukaj pazi, da nebo otroček trpel...če boš naredil korak k svobodi in k drugi ljubezni ki si jo resnično zaslužiš ti bo gotovo na nek način hotela to preprečiti oz. ti nebo hotela privoščiti...zato si vsaj na sodišču izbori otroka oz. vikende z njim...sej veš kaj mislim kajne?

Zato sam pojdi preč...ni te vredna...


;hug...

[metuljčica*]

Nima te (več) rada. Iz napisanega sodeč se mi zdi, da je tudi ti nimaš in si z njo bolj zaradi otroka. Prav zaradi otroka je situacija bolj delikatna...

Ne morem ti svetovati, kaj naredi. Vem pa, kaj bi naredila sama (vztrajala gotovo ne, ker mi otrok ne bi bil razlog - tudi čustveno hladen odnos med staršema (in klofute? ) vplivajo nanj).

zato si vsaj na sodišču izbori otroka oz. vikende z njim

Na žalost je lahko črno na belem eno, resnica pa nekaj povsem drugega.

[mr i]

Sam mogoče tudi jst malo pretiravam.Mogoče preveč zahtevam.Ka pa če ona ni taka oseba da bi kazala to ljubezen?Veliko delam pa sem mogoče premalo časa z njo?

[mr i]

Jaz jo ljubim.

[Damyanchyka]

Jst ti lahk povem sam to,da otrok ne sme bit razlog,da dva ustrajata skupej. To je mučenje sebe,kasnej pa tut otrok,ker družina useen ne funkcionira tku k bi mogla.To mislm predusem kako kreganje;nerazumevanje staršev.

Vrjamem,da je tak korak težko nardit,sploh ker ti otrok tuk zlo velik pomen. Ne vem kaj imaš od zveze,če se ona do tebe tako hladno,nezainteresirano obnaša.

Sigurno pa se bosta mogla tut resno usest pa pogovort kako naprej..Mogoče ma ona sam prehodno obdobje,sploh če je mlada mamica..Mogoče ma kako krizo,pa se niti ne zaveda dobr. Svetujem vama pogovor,pa dej ji vedt..tut če naleti tko,da pač ne bosta več skupej,da boš če bo kej rabila za otroka TAM kjer treba. Z otrokom boš pa lih tko lahko uspostavu nek odnos..ne se tega bat. Če si prpravlen to storit ni panike..


Pa velik premišljenosti ti želim pr tku pomembni odločitvi!

[metuljčica*]

Jaz jo ljubim.

Sem si pač malo narobe razlagala.

[Damyanchyka]

Jaz jo ljubim.

Sam ni dovolj,da to dela sam en

[veronika_]

se vidi da jo imaš res zelo rad, pa če imata še otroka je situacija toliko težja.
mislm, da je napaka, da se sprašuješ kaj ti počneš narobe, ker po tem kar si napisal, niti ne bi mogu kej v taki situaciji nardit...
zdej če sta šele dobila otroka, možno da je v kakšni krizi, sploh ker je še najbrž precej mlada(če še dela fax), pogosta je tudi poporodna depresija...
poizkusi s pogovorom ali pa jo pusti pri miru, da malček razmisli kaj počne, včasih šele ko človek prestopi mejo, uzre svoje napake. res, vso srečo!

[Jochie]

Jaz jo ljubim.

se da ljubiti človeka, ki se tako obnaša do tebe???

[*purple*]

Sam mogoče tudi jst malo pretiravam.Mogoče preveč zahtevam.Ka pa če ona ni taka oseba da bi kazala to ljubezen?Veliko delam pa sem mogoče premalo časa z njo?

kaj pa zahtevaš?Pocartat otroka ga vzet v naročje ona pa ti zabrusi da ga pusti pri miru.se tebi zdijo take banalne življensko normalne stvari, da preveč zahtevaš od nje pa še to ubistvu ne?
ne laži sam sebi in ne slepi se.Odpri oči pa boš videl kakšna pot je v tem trenutku pred tabo.

in res je, za zvezo, dobro in lepo in za dober odnos se morata ljubiti oba.če ljubi samo en, to ne pomaga nič če ti drugi čuste ne vrača.

[mr i]

Jaz jo ljubim.

se da ljubiti človeka, ki se tako obnaša do tebe???

oćitno se da.........

[Jochie]

vzemita si čas zase ter se pogovorita...odpri ji vse karte, vprašaj jo, zakaj je takšna, itd... pogovarjajta se...

še nasvet, sem ga nekajkrat omenil že na forumu...ko se kregaš s partnerko, se držita za roke...ni se mogoče kregat, če se držiš za roke!

pa poročaj, kaj se je zgodilo....