metuljcki v trebuhu

[Transformer]

no...zanima me če jih mate ko ste z ljubljeno osebo?

zanima me tudi kako je s tem pri parih, ki so že delj cajta skup.
s punco sva skup 10 mescov in pred kratkim je rekla da ni več tako kot je bilo in ni vec tko posebno bit z mano kot je bilo ucasih. drugače se imava rada in boma ostala skupaj.

rad bi nazaj pricaral ta obcutek, ko te stisne v trebuhu kadar si s katero osebo in obratno, da bi ona tko cutila ob meni.

je to sploh mozno po takem cajtu? če je, mi prosim povejte kako.

hvala

[Transformer]

dajte kej napisat no ka sam gledate:P

[La Stella]

Hehe, ja na začetku so itak vedno prisotni metuljčki v trebuhu, ko smo z ljubljeno osebo... vsaj mogli bi biti del zaljubljenosti, sicer to ni to. Kako pa je kasneje - po več letih zveze pa ne bi vedela, ker je moja najdaljša zveza trajala pol leta. Kolikor slišim pare, ki so skupaj že dlje časa, ni več tiste začetne zaljubljenosti, ko si dobesedno nor na nekoga in en dan ne zdržiš brez ljubljene osebe. Je pa ljubezen in povezanost med partnerjema... nekako tako, kaj več pa bodo morali povedati tisti, ki so že v dolgoletni zvezi.

[punkie_]

js čutm metulčke še po treh letih stvar je mogoča, ni pa nekaj, kar je lahko dosežt. predvsem se mi zdi da je potrebna privlačnost in da je oseba s katero si edina tvoja ljubezen, da ne sanjariš o drugih, si z mislimi le pri njej/njemu... pošlihtat je treba v glavi... prvi metuljčki minejo takoj, ko se konča tista vihrava zaljubljenost in potem traja nekaj časa, da ugotovimo, če je naša zveza res tisto, kar nas osrečuje ali pa je šlo zgolj za telesno privlačnost ... ko to pošlihtamo v glavi, pride druga sorta metuljčkov, to je takrat, ko sprejmemo partnerja kot individualno osebo, ki ima svoje dobre in tudi slabe strani. naučimo se delat kompromise, naučimo se kregat, spoznamo meje, do katerih lahko sežemo, ugotovimo, da ''slabe'' lastnosti partnerja niso nujno slabe, so le drugačne, ki dopolnjujejo nas same... metuljčki, ki se pojavijo so veliko bolj trajnejši kot tisti prvi... in zadeva zna ratat zelo lepa, še vseeno pa sta za lepo zvezo potrebna dva, in oba morata čez določene faze, da prideta do takih metulčkov.

če v moji zvezi nebi blo metulčkov, verjetno nebi bla tko srečna kot sem. sami mormo delat na tem, da nam je s partnerjem lepo, da ne postane dolgočasno, monotono... ker itak se vsi zavedamo, da ljubezen ni vedno pravljica in da se še kako hitro ohladi... treba je pač dela, se trudit, poskušat nove stvari, ...

tako je moje mnenje in moje izkušnje.

[Smetka_]

Ja kaj naj rečem...Midva sva skupaj 4 mesce in vedno mi j e z njim posebno.
To o metuljčkih je meni kar nekaj,mene nič ne metuljči in me nikoli ni. Si ga pa želim, v meni zaneti ogenj in to je to.

[La Stella]

js čutm metulčke še po treh letih stvar je mogoča, ni pa nekaj, kar je lahko dosežt. predvsem se mi zdi da je potrebna privlačnost in da je oseba s katero si edina tvoja ljubezen, da ne sanjariš o drugih, si z mislimi le pri njej/njemu... pošlihtat je treba v glavi... prvi metuljčki minejo takoj, ko se konča tista vihrava zaljubljenost in potem traja nekaj časa, da ugotovimo, če je naša zveza res tisto, kar nas osrečuje ali pa je šlo zgolj za telesno privlačnost ... ko to pošlihtamo v glavi, pride druga sorta metuljčkov, to je takrat, ko sprejmemo partnerja kot individualno osebo, ki ima svoje dobre in tudi slabe strani. naučimo se delat kompromise, naučimo se kregat, spoznamo meje, do katerih lahko sežemo, ugotovimo, da ''slabe'' lastnosti partnerja niso nujno slabe, so le drugačne, ki dopolnjujejo nas same... metuljčki, ki se pojavijo so veliko bolj trajnejši kot tisti prvi... in zadeva zna ratat zelo lepa, še vseeno pa sta za lepo zvezo potrebna dva, in oba morata čez določene faze, da prideta do takih metulčkov.

če v moji zvezi nebi blo metulčkov, verjetno nebi bla tko srečna kot sem. sami mormo delat na tem, da nam je s partnerjem lepo, da ne postane dolgočasno, monotono... ker itak se vsi zavedamo, da ljubezen ni vedno pravljica in da se še kako hitro ohladi... treba je pač dela, se trudit, poskušat nove stvari, ...

tako je moje mnenje in moje izkušnje.

Lepo povedano.

[Transformer]

Ja kaj naj rečem...Midva sva skupaj 4 mesce in vedno mi j e z njim posebno.
To o metuljčkih je meni kar nekaj,mene nič ne metuljči in me nikoli ni. Si ga pa želim, v meni zaneti ogenj in to je to.

ja, tudi js sm jih se cutu po sestih mescih...zdj se je pa pomoje ohladilo kr je vse postalo monotono in dolgocasno. js rad skejtam s frendi in hodm na fax, ona pa rada hodi na techno pa schranz partye, tam se pa js ne pocutim glih najbol prijetno..pa se fanti jo tam smekajo pa slatajo ko mene ni zravn...in je res neprijetno :\

[Smetka_]

S tako punco ne boš srečen, če se ne ti ne ona ne bosta spremenila in prilagodila. Midva sva si čist podobna...Imava isti okus za filme, ne marava množic, noben od naju ne pije,nima veliko prijateljev in noben od naju ne hodi žurat. Dneve preživljava skupaj,nikoli nama ni dolgčas. vedno kaj najdeva Vesela sem da sem našla fanta,ki se ga ne zadeva, ki je normalen. Najbol jse spomnim za Kranjško noč...Vsi kolegi so šli tja žurat, naju povabili zraven,midva pa sva zavrnila. Zvečer sva raje skupaj gledala film in papcala kokice

[La Stella]

^^ To zna biti super, ko sta oba bolj podobnih nazorov in interesov. Jaz še vedno menim, da se različnost karakterjev pri partnerjih ne obnese najbolje, sploh če se nimata namena eden drugemu prilagajati. Been there, done that. Neka skupna vez med partnerjema mora biti, sicer si cel čas v dvomih kje hodi, kaj počne in s kom je, kar zna ovirati zvezo.

[B@bsy]

na na začetku so seveda metulčki po štirih letih pa tega ne pričakujem več... čeprav včasih se mi še to zgodi... ko nardi kaj nepričakovanega in lepega

[g00fy_qa]

Do zdaj so metuljčki še vedno odleteli. Čakam da enkrat ne bodo, čeprav nekako dvomim v to. Problem nastane predvsem takrat, ko par več ne ve kaj bi počel, zveza postane rutina, vsako srečanje je podobno prejšnjemu. Če dodamo temu še izgubo telesne privlačnosti pa itq konec... Jaz nekako dvomim da so metuljčki večni. Čez čas ti ostane 'samo' še globoka navezanost in ljubezen.

[punkie_]

^^ To zna biti super, ko sta oba bolj podobnih nazorov in interesov. Jaz še vedno menim, da se različnost karakterjev pri partnerjih ne obnese najbolje, sploh če se nimata namena eden drugemu prilagajati.

js sploh ne verjamem, da sta si dva loh tok podobna, da se jima niti v eni stvari ni treba prilagajat. men se zdi lih to čar veze. mi2 sva si ko noč in dan, ful se morva potrudit, da najdeva kšn kupen interes... včasih jaz njega nekam zvlečem, drugič on mene... pa je, vsaj ni dolgčas. rabiš pa res met neki živcev in potrpljenja. jst bi se z osebo, ki bi mi bila čist podobna, hitro začela dolgočasit. mi ni izziva bit s takim kot sem jaz.

[La Stella]

Saj, kot pravim - pretirana različnost ponavadi ne laufa v zvezi, določene stvari pa znajo le še bolj popestriti zvezo, če si nista v vsem podobna (čisto podobne osebe samemu sebi itak ne moreš najti, če pa že najdeš najboljši približek temu, je v zvezi ponavadi dolgočasno in partnerja nekje sigurno obstaneta na mrtvi točki - slej ko prej).

[Yazmeen]

Jst sm v zvezi že več k 4 leta pa pol in tud ni več metuljčkov, iz moje strani, pa jih ful pogrešam Sj ga mam rada in mislm z njim ostat, sam nism pa več zalublena vanga in posledično nimam kšne pretirane želje po seksu z njim. Sigurno pa pogrešam te filinge, ampak nekak se tolažm s tem, da je vrjetno (po večini) v vseh zvezah tko. Al je kje na tem svetu oseba, pri kateri mi metuljčki nikol ne bojo odletel???

[Transformer]

ah...sm se menu z dobrimi frendi ki so v zvezi že delj kot js in nikjer niveč tiste začetniške zaljubljenosti...ljubezen pa vedno ostane. s tem ni nic narobe.. je pac normalno se bom ze sprijaznu..sj ni tok hudo po eni strani