ne vem kako lahko rečete da je film dolgocajtn, ko pa se ves čas nekaj dogaja. skoz je napeto.
po dolgem cajtu en film k nima ljubezenske zgodbe in ni pocukran.
tud če ne bereš knjige lahka spremljaš film, k je dobro narejen. sama sm vse zastopla, sploh pa ne veš točno kaj bo ko še nisi prebral knjige. knjigo bom pa zdej po filmu prebrala.
mislm, tak film ti je lahk res všeč če te zanima zgodovina, nova odkritja in paradigme cerkve. če te to ne zanima potem res lahko verjamem da vam film ni všeč.
Film Da Vincijeva šifra
) in cerkev... in ravno zato mi film ni bil všeč. Očitno stvar okusa...
men je bla knjiga ful vsec, film sm pa dons gledala. pa je tut film dobr, ene par stvari so mal "priredili", samo ne vpliva bistveno na zgodbo. ok, stvari se ful prehitro razpletajo, npr. v filmu je samo 1 kripteks. knjiga je definitivno bolj napeta, amnpak 5h ur branja pac ne mores stlaciti v 2,5urni film ne da bi kaj spremenil. film mi je bil vseen fuuuul hud in se mi ni cist nic vlekel 
Zanimivo je koliko izkušenj imate Cosmo forumašice z adaptacijo romanov na filmska platna ... jasno je, da je težko narediti scenarij po kakšnem literarnem delu, ker v knjigi ima avtor čas na dolgo in na široko razložiti vse ... zato so v veliki večini primerov filmske adaptacije romanov slabše od romanov samih.
Redki filmarji so uspeli narediti to, kar je uspelo piscem romanov ... Francis Ford Coppola je imel srečo, ker je pri nastajanju scenarija pomagal avtor Botra Mario Puzo, skupaj sta naredila po mojem mnenju odlično adaptacijo romana (če pa vprašate mojega fotra, pa mu je bil film zanič, ker je prej bral knjigo in je veliko preveč stvari izpuščenih).
Pri DaVincijevi je seveda izpuščeno precej razlag o simbolih, vendar gledalca v svet simbolov uvede Langdonovo predavanje. Tudi o Opusu Dei in o Silasu se Brown veliko bolj razpiše, vendar menim, da je dovolj ilustrativno pokazano v filmu. Nasploh so mi super Sophie-jeni flashbacki, zelo dobro rešeno, si nisem predstavljal, da bo tako dobro. Kar se tiče konca knjige, je v filmu rahlo spremenjen, najbrž zato ker je veliko bolj napet, gledljiv, zanimiv.
Redki filmarji so uspeli narediti to, kar je uspelo piscem romanov ... Francis Ford Coppola je imel srečo, ker je pri nastajanju scenarija pomagal avtor Botra Mario Puzo, skupaj sta naredila po mojem mnenju odlično adaptacijo romana (če pa vprašate mojega fotra, pa mu je bil film zanič, ker je prej bral knjigo in je veliko preveč stvari izpuščenih).
Pri DaVincijevi je seveda izpuščeno precej razlag o simbolih, vendar gledalca v svet simbolov uvede Langdonovo predavanje. Tudi o Opusu Dei in o Silasu se Brown veliko bolj razpiše, vendar menim, da je dovolj ilustrativno pokazano v filmu. Nasploh so mi super Sophie-jeni flashbacki, zelo dobro rešeno, si nisem predstavljal, da bo tako dobro. Kar se tiče konca knjige, je v filmu rahlo spremenjen, najbrž zato ker je veliko bolj napet, gledljiv, zanimiv.
Jaz si tudi želim it film pogledat. Knjigo sem kar požirala, ker mi je bila tako zanimiva. Upam, da bo tudi film zanimiv. Edino kar me moti je, da Tom Hanks notri igra, ker ful ne maram filmov, kjer igrajo znani (več denarja namreč namenijo igralcem, kot pa filmu)
Kdor o sreči samo sanja, naj se ne čudi, če jo bo prespal...
Davorin napisal/-a:Zanimivo je koliko izkušenj imate Cosmo forumašice z adaptacijo romanov na filmska platna ... jasno je, da je težko narediti scenarij po kakšnem literarnem delu, ker v knjigi ima avtor čas na dolgo in na široko razložiti vse ... zato so v veliki večini primerov filmske adaptacije romanov slabše od romanov samih.
Redki filmarji so uspeli narediti to, kar je uspelo piscem romanov ... Francis Ford Coppola je imel srečo, ker je pri nastajanju scenarija pomagal avtor Botra Mario Puzo, skupaj sta naredila po mojem mnenju odlično adaptacijo romana (če pa vprašate mojega fotra, pa mu je bil film zanič, ker je prej bral knjigo in je veliko preveč stvari izpuščenih).
Pri DaVincijevi je seveda izpuščeno precej razlag o simbolih, vendar gledalca v svet simbolov uvede Langdonovo predavanje. Tudi o Opusu Dei in o Silasu se Brown veliko bolj razpiše, vendar menim, da je dovolj ilustrativno pokazano v filmu. Nasploh so mi super Sophie-jeni flashbacki, zelo dobro rešeno, si nisem predstavljal, da bo tako dobro. Kar se tiče konca knjige, je v filmu rahlo spremenjen, najbrž zato ker je veliko bolj napet, gledljiv, zanimiv.
ze flashbacki so tut men tut vsec, se posebej tisti, v katerih prikazuje zgodovinske dogodke.
A friend is someone who lets you have total freedom to be yourself
- Mr Mojo Risin' -
- Mr Mojo Risin' -
Davorin napisal/-a:Zanimivo je koliko izkušenj imate Cosmo forumašice z adaptacijo romanov na filmska platna ... jasno je, da je težko narediti scenarij po kakšnem literarnem delu, ker v knjigi ima avtor čas na dolgo in na široko razložiti vse ... zato so v veliki večini primerov filmske adaptacije romanov slabše od romanov samih.
Redki filmarji so uspeli narediti to, kar je uspelo piscem romanov ... Francis Ford Coppola je imel srečo, ker je pri nastajanju scenarija pomagal avtor Botra Mario Puzo, skupaj sta naredila po mojem mnenju odlično adaptacijo romana (če pa vprašate mojega fotra, pa mu je bil film zanič, ker je prej bral knjigo in je veliko preveč stvari izpuščenih).
Pri DaVincijevi je seveda izpuščeno precej razlag o simbolih, vendar gledalca v svet simbolov uvede Langdonovo predavanje. Tudi o Opusu Dei in o Silasu se Brown veliko bolj razpiše, vendar menim, da je dovolj ilustrativno pokazano v filmu. Nasploh so mi super Sophie-jeni flashbacki, zelo dobro rešeno, si nisem predstavljal, da bo tako dobro. Kar se tiče konca knjige, je v filmu rahlo spremenjen, najbrž zato ker je veliko bolj napet, gledljiv, zanimiv.
Meni so knjige VEDNO boljše od filmov, ker sem pač bolj "knjižni" kot "filmski" tip. Tudi zvrst knjig, ki jih rada berem, je zelo nehvaležna za snemanje filmov. Pritegne me stil pisatelja, opisi, forma,.... seveda se tega ne da spravit na film. Lahko pa spraviš akcijo in čustva, ampak za moj okus jim je pri DaVinciju tudi to spodletelo.
Konec filma mi je bil katastrofalen. Kje so čustva, ko spozna babico in brata? Kje je izvrsten dialog med Langdonom in babico? (" ženejo nas skrivnosti, ne gral... njegova lepota je v neulovljivi naravi") To je, vsaj meni, bilo bistvo knjige...
Glih zdele prebrala na netu:
The Da Vinci Code blew out the doors at the box office, raking in $77 million — the largest weekend opening of the year thus far. Worldwide, the pic, which cast Forrest Gump as a first-class brainiac, took in $224 million, making it the second-largest global release ever (after Star Wars: Episode III)
kr.ena napisal/-a:Konec filma mi je bil katastrofalen. Kje so čustva, ko spozna babico in brata? Kje je izvrsten dialog med Langdonom in babico? (" ženejo nas skrivnosti, ne gral... njegova lepota je v neulovljivi naravi") To je, vsaj meni, bilo bistvo knjige...
Konec knjige pa meni ni bil najbolj pogodu. Če se že celo knjigo ženeta za gralom ga naj končno najdeta, ne pa da vse ostane v luftu. V filmu je vsaj jasno kdo je naslednik linije in kje je gral (čeprav do tega pride Langdon sam,) v knjigi je jasno, da vedo, kje je gral, kaj je z njim in da nikoli ni bil na Škotskem (kot je recimo rečeno v filmu).
Tudi v knjigi Langdon sam odkrije gral (epilog). To je isto kot v filmu.
Prišel mi je na misel še en stavek, ki ga reče Sophiejina babica Langdonu: "Zakaj moški ne morete pustiti grala pri miru?"
Tako kot sem jaz razumela knjigo, mi res ni bilo jasno, zakaj se cerkev tako vznemirja. Jasno je povedano, da skrivnost ne bo javno razkrita. Ker je smisel verovanja v skrivnostnosti. In ker konec koncev ni pomembno, če je Jezus bil bog ali ne, dokler so ljudje, ki verujejo zaradi tega boljši in srečnejši.
Pomembnost ženskosti pa tako ali tako v današnjem času prihaja v ospredje, brez dokazov o vlogi Marije Magdalene v vlogi cerkve in zgodovine. In naloga priorstva je na tak ali drugačen način poudarjati vlogo ženskosti, ne pa spodkopavati krščanske cerkve.
V glavnem; to je moj pogled na knjigo in film.
Prišel mi je na misel še en stavek, ki ga reče Sophiejina babica Langdonu: "Zakaj moški ne morete pustiti grala pri miru?"
Tako kot sem jaz razumela knjigo, mi res ni bilo jasno, zakaj se cerkev tako vznemirja. Jasno je povedano, da skrivnost ne bo javno razkrita. Ker je smisel verovanja v skrivnostnosti. In ker konec koncev ni pomembno, če je Jezus bil bog ali ne, dokler so ljudje, ki verujejo zaradi tega boljši in srečnejši.
Pomembnost ženskosti pa tako ali tako v današnjem času prihaja v ospredje, brez dokazov o vlogi Marije Magdalene v vlogi cerkve in zgodovine. In naloga priorstva je na tak ali drugačen način poudarjati vlogo ženskosti, ne pa spodkopavati krščanske cerkve.
V glavnem; to je moj pogled na knjigo in film.